Bodite nežni, a odločni

Kako otroku damo zdravilo?

Ko otrok zboli, se skorajda ne moremo izogniti mučnim trenutkom, ko mu je treba dati zdravilo. Zelo pomembno je, da dobi otrok predpisani odmerek zdravila ob točno določeni uri. Naj vam nanizamo nekaj nasvetov, kako se tega opravila laže lotiti.

Preden otroku daste zdravilo, se o njem pozanimajte pri zdravniku ali farmacevtu in se poučite o morebitnih stranskih učinkih. Nikar mu ne dajajte zdravila, ki se sicer dobi zgolj na recept, na lastno pest, četudi ga imate po naključju doma. To še posebej velja za antibiotike!

Tablete in sirupi

Večina zdravil za majhne otroke je v obliki oslajenih sirupov, da jih raje pogoltnejo, in jih lahko damo otroku z žlico, s posebno cevko (pipeto) ali kapalko. Za dojenčke, ki vsebine zdravila še ne znajo požirati z žlice, so primernejše kapalke, pipete in brizgalke. Nekatera zdravila za večje otroke so v obliki tablet ali kapsul.

V večini primerov bodo otroci sodelovali in z jemanjem zdravil ne bo težav. Vendar pa se dogaja, da otrok zdravilo zavrača, toda predpisano zdravilo MORA dobiti; zato bodimo v tem primeru odločni, ne pa kruti. Otroku nikoli ne grozimo in ga, ker ni hotel odpreti ust, ne kaznujmo. Včasih pa se bo otrok jemanju zdravila uprl z vsem telesom. Tedaj nimamo druge izbire, kot da mu zdravilo damo na silo.

Dajanje zdravila dojenčkom in manjšim otrokom je navadno težavno, ker nikoli ne mirujejo. Pri tem naj nam pomaga odrasla oseba, otrokov starejši brat, sestra itd. Otroka malo dvignimo. Zdravila mu nikoli ne dajmo v ležečem položaju, ker bi ga lahko vdihnil v pljuča.

Z žlico: Če je dojenček zelo majhen, žlico steriliziramo tako, da jo prevremo ali potopimo v raztopino za sterilizacijo. Otroka si naslonimo na komolec. Če noče odpreti ust, mu jih nežno odprimo tako, da potiskamo njegovo brado navzdol. Če ne moremo sami, naj nam pri tem kdo pomaga. Žlico položimo na njegovo spodnjo ustnico, dvignimo njen ročaj in pustimo, da tekočina steče v otrokova usta.

S kapalko: Otroka si namestimo tako, kot je bilo že prej opisano, in s kapalko zajemimo predpisano količino zdravila. Kapalko potisnimo v kotiček otrokovih ust in zdravilo počasi iztisnimo.

S pipeto: Predpisani odmerek zdravila nalijemo v cevko, otroka si namestimo tako, kot je opisano zgoraj. Ustnik položimo na otrokovo spodnjo ustnico in pustimo, da tekočina počasi steče v njegova usta.

Morda pa vam bo najlaže, če predpisano količino zdravila odmerite na veliko žlico ali v plitvo posodico, vanjo potopite svoj mezinec in ga daste otroku sesati. V pomoč je lahko tudi plastična brizgalka.

Tudi večina starejših otrok zdravil ne mara in bi si jih pogosto raje nalili sami, kot da to dovolijo nam. Če je otrok zelo trmast in je dajanje zdravil neuspešno, lahko tablete zdrobimo in jih zamešamo v marmelado, puding ali v majhno količino priljubljenega napitka, ki naj ga otrok izprazni do dna. Teže je s kapsulami, ki jih ne smemo odpirati.

(okvirček)

Nasveti za dajanje sirupov in tablet:

- dojenčkom:

Priskrbimo si pomoč odrasle osebe ali starejšega otroka.

Če smo sami, otroku roke ovijmo v rjuho, da se ne bo mogel upirati in bo miroval.

Naenkrat mu dajmo v usta le majhno količino zdravila.

Če otrok zdravilo izpljune, naj nam nekdo pomaga držati njegova usta odprta, nato pa mu zdravilo zlijmo globoko vanje. Nato mu usta nežno, a odločno zaprimo.

- starejšim otrokom:

Otroku recimo, naj si stisne nosnici, saj bo imelo zdravilo tako manj izrazit okus.

Otrokovega nosu ne stiskajmo na silo, da zdravila ne bi vdihnil.

Tekoče zdravilo zmešajmo s sladkim sirupom ali z medom, kar mu bo odvzelo zoprn okus.

Tekočega zdravila ne dajmo v napitek, saj bo potonilo na dno, se nanj prilepilo in otrok ne bo dobil predpisane količine.

Ob zdravilu imejmo pripravljen otrokov priljubljeni napitek, ki ga bo dobil takoj potem, ko bo zdravilo pogoltnil. Naredimo izjemo, četudi otroku te pijače sicer ne damo pogosto.

Potem ko je otrok vzel zdravilo, mu pomagajmo, da si bo umil zobe, da sladka snov ne bi ostala na njih.

Tableto zdrobimo med dvema žlicama in primešajmo medu, marmeladi ali sladoledu.

(konec okvirčka)

Dajanje kapljic

Okužbe ušes, nosu ali oči lahko zdravimo zunanje s kapljicami. Dojenčku ali majhnemu otroku kapljice najlaže damo, če leži na ravni podlagi in nam pri tem pomaga odrasla oseba ali starejši otrok, ki ga miri in čvrsto drži njegovo glavo.

Kapljice za uho: Otroka položimo na bok, bolno uho naj bo zgoraj. Kapljice naj padejo v sredino ušesa. Otroka držimo, da bo zdravilo steklo v uho.

Kapljice za nos: Otrokovo glavo nagnemo malo nazaj in zdravilo nežno nakapljamo v vsako nosnico. Kapljice štejmo. Dve ali tri hkrati navadno zadostujejo. Kar je več, steče po grlu, otrok kašlja in pljuva.

Kapljice za oči: Otrokovo glavo nagnimo malo vstran, da bo prizadeto oko na najnižji točki. Tako zdravilo iz bolnega očesa ne bo moglo odteči v zdravo oko. Če imamo težave, naj nam pri tem kdo pomaga. Spodnjo veko zelo nežno povlecimo navzdol in kanimo zdravilo med oko in spodnjo veko.

(okvirček)

Nasveti za dajanje kapljic

Preden damo otroku kapljice v ušesa ali oči, postavimo stekleničko z zdravilom za nekaj minut v toplo (ne vročo) vodo, da ob dotiku s hladno tekočino ne bo doživel pretresa.

Otrokovega nosu, oči ali ušes se s kapalko ne dotikajmo, sicer v stekleničko prenesemo bakterije. Če pa se s kapalko otroka kljub vsemu dotaknemo, jo, preden jo potisnemo v stekleničko, temeljito umijmo. Nekaterih zdravil ne smemo uporabljati več kot tri dni, ne da bi se posvetovali z zdravnikom, saj lahko hudo vzdražijo sluznico ali povzročijo hudo vnetje, ki je še hujše od tega, zaradi katerega otroka pravzaprav zdravimo.

Še to: Večino zdravil za nos je dandanes moč dobiti tudi v obliki razpršila, kar olajša dajanje zdravila, saj otroka ni potrebno nagibati nazaj in šteti posameznih kapljic.

(konec okvirčka)

Omarica za zdravila

Nekatera zdravila moramo imeti doma za primer, da bi jih sredi noči nenadoma potrebovali. Imejmo jih vedno na istem mestu, da jih takoj najdemo. Različnih zdravil nikoli ne hranimo v isti škatli ali kozarcu. Zdravila, ki smo jih dobili na recept in jih nismo porabili, vrnimo v lekarno. Vsa zdravila hranimo zunaj dosega otrok, če je treba, v zaklenjenem predalu ali omarici.

Prav tako imejmo doma opremo za prvo pomoč. Hranimo jo v suhi in čisti škatli, ki se tesno zapira, in jo postavimo na mesto, kjer bo takoj dosegljiva.

Nikar na lastno pest!

Razen če jih ni predpisal zdravnik, se pri izbiri zdravila izogibajmo izdelkov, ki imajo oznako, da vsebujejo lokalni anestetik, kot npr. ametokain ali lignokain; lahko povzročajo alergije. Navadno so v mazilih za zdravljenje razjed v ustih ali kože po pikih žuželk. Kreme, ki vsebujejo antihistaminike (razen če jih je predpisal zdravnik), lahko povzročajo kožne alergije. Izogibajmo se zdravil, ki vsebujejo aspirin. Ustne vodice, tekočine za grgranje, kapljice za oči, nos in ušesa uporabljajmo samo v primeru, da je to svetoval zdravnik.

Domača lekarna

Zelo koristno pa je imeti doma zavitek zamrznjenega graha ali ledene kocke v plastični vrečki za hladne obkladke, časopis, ki ga zvijemo in uporabimo za oporo, elastičen trak za povijanje izpaha ali zvina, rehidracijsko tekočino za nadomeščanje izgubljene tekočine po bruhanju ali driski, sodo bikarbono, ki jo dodamo kopeli za lajšanje srbenja, sol, ki jo dodamo kopeli za čiščenje ran, in kis, ki ga dodamo vodi, s čimer lajšamo bolečine, ki so nastale pri stiku z meduzo.

(okvirček)

Omarica za zdravila:

- termometer

- tablete ali sirup s paracetamolom za otroke

- hladilno mazilo za lajšanje kožnih vnetij, opeklin in bolečin pri pikih žuželk

- fiziološka raztopina

Oprema za prvo pomoč:

- škatla obližev

- za oskrbo ran – vata in blazinice iz gaze, ki so pritrjene na povoj

- zavojček samolepilnih kožnih šivov

- vata

- blago razkužilno mazilo

- gaza – suha in prevlečena s parafinom

- krep povoji za oporo rok pri zvinih in izpahih

- redko tkani povoji

- trikotna ruta

- pinceta s topo konico, varnostne sponke in škarje

(konec okvirčka)

Prirejeno po knjigi dr. Miriam Stoppard Mama je moja zdravnica, izdala Prešernova družba, 2003