SOS ZA NOSEČNICE IN MLADE MATERE

Avtorica: DR. ZALKA DRGLIN

Pogled na žensko, ki k sebi privija novorojenčka, je ganljiv, v prizoru je čutiti skladnost med nebogljenostjo in zaščito, med predanostjo in zavzetostjo. Zbuja spomine na dojenčkov vonj, čudovito gladkost njegove kože in zvonek smeh. Tu so sreča, ki preplavlja, radost in nežnost. A ob vsem tem ne smemo prezreti temnejše plati materinskih zgodb.

V pogovoru z materjo štirimesečnega sina izvem, da so tiste globoke sence pod očmi nastale, ker se otrok ponoči spet in spet zbuja, tako da ne ve več, ali je zadnji mesec sploh kdaj neprekinjeno sanjala. Še vedno pred seboj vidim žensko v visoki nosečnosti, ki so jo ob zlaganju majcenih pajackov in majčk oblivale solze in jo je misel na bližajoči se prihod otroka spravljala v obup, ker jo je partner zapustil in se nato nad njo psihično izživljal. In kot svetovalka za obporodne stiske se dobro spomnim še številnih drugih zgodb o hudih časih, ki jih doživljajo nekatere ženske na poti v materinstvo.

Ženske postajajo matere v različnih življenjskih okoliščinah. Čeprav so številne nosečnosti skrbno načrtovane, da bi se otrok rodil v kar se da primerno in ljubeče okolje, se zgodi, da matere nimajo strehe nad glavo, da potrebujejo pomoč v duševni stiski ali doživljajo nasilje.

VELIKA PRIČAKOVANJA
Postati mati pomeni veliko življenjsko prelomnico, ki je povezana z velikimi pričakovanji do sebe, do partnerja ali partnerice in do otroka. Ko ženska spozna, da je noseča, se pogosto sreča s celo vrsto občutkov, od velike sreče do dvomov in strahov. Lahko bi rekli, da so ambivalentna čustva do nosečnosti običajna. V tem obdobju ženska sprejema misel na otroka in na življenje z njim, na dolžnosti in radosti, nekatere se sprašujejo o spremembah, ki jih bo rojstvo otroka prineslo v njihovo partnerstvo ali v obstoječo družino in v poklicno življenje. Ženske oziroma pari, ki so imeli težave z zanositvijo, ali tiste, ki so imele spontani splav, pogosto doživljajo več bojazni in morda potrebujejo dodatno podporo zdravstvenih delavcev ali svojcev. Za ženske, ki imajo hujše zdravstvene težave ali zaplete v nosečnosti, je izjemnega pomena, da dobijo odlično zdravstveno skrb ustreznih specialistov. Za tiste, ki so noseče in odvisne od prepovedanih substanc, so tu ustrezni centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, kjer je ponekod na voljo takojšnja individualna pomoč ali pa usmeritev k ustreznim strokovnjakom.

POIŠČITE POMOČ IN PODPORO
Nekatere nastajajoče družine se soočajo s finančnimi težavami, kar lahko bistveno vpliva na počutje nosečnice, ker nima dovolj možnosti za kvalitetno prehranjevanje, počitek in rekreacijo, ker jo obremenjujejo skrbi za preživetje in podobno. Zaposlitve za določen čas morda otežujejo odločitev za otroka, ponekod pa se nosečnice soočajo z grožnjo izgube zaposlitve. Poiščite čim več informacij o svojih pravicah in prosite za podporo tiste, ki so za to zadolženi. Prav tako bi bilo dobro, da bi zaposlene nosečnice poznale svoje pravice do ustreznega delovnega mesta, ki ne ogroža njihovega zdravja in zdravja še nerojenega otroka.
V času, ko pričakujete otroka, pomislite na svojo socialno mrežo, na ljudi, s katerimi se radi družite, s katerimi si delite veselja in žalosti, na svojce in prijatelje. Pomembno je, da še naprej gojite prijateljska razmerja, ne glede na to, da ste morda na prvo mesto postavili partnerja in prihajajočega otroka.
Veliko nosečnic hiti z urejanjem doma, končujejo študij, neredko se v tem času odločijo za poroko, včasih se preselijo v novo okolje. Tako se zgodi, da mama z majhnim dojenčkom živi v kraju, kjer ne pozna nikogar, njeni sorodniki in prijateljice so predaleč, da bi ji bili lahko v vsakodnevno pomoč ali družbo. Če se kot mlada mati znajdete v soseski brez znancev, vam bo dobro delo, če boste navezali stik z drugimi, sklenili nova prijateljstva, saj boste tudi v času porodniškega dopusta potrebovali družbo odraslih. Morda se lahko povežete z drugimi ženskami z majhnimi otroki in se dogovorite za redna srečanja.
Nekatere ženske se odločijo, da bodo za otroka skrbele same, brez partnerja, zgodi pa se tudi, da se partnerstvo med nosečnostjo razdre. Tu je pomen socialne mreže še večji. Morebitne težave ali večja razhajanja v partnerskih odnosih je dobro reševati že v času nosečnosti, kajti po rojstvu otroka boste za to verjetno imeli manj priložnosti, energije in volje. Pogovorite se, poprosite za pomoč prijatelje ali pa poiščite dobre svetovalce ali terapevte.
Žal so tudi nosečnice tarča nasilja v družini. Na voljo je več organizacij, kjer v takih primerih dobite pomoč, ali pa se zatecite v varno hišo. Če ostanete brez doma, so na voljo materinski domovi. Dober vir informacij in podpore so centri za socialno delo, ki vam v takih okoliščinah pomagajo narediti prve korake k rešitvi.

KO JE RES HUDO …
Kadar se nosečnost ne zaključi z živim in zdravim otrokom, potrebujejo ženske dodatne informacije, podporo in naklonjeno skrb. V Sloveniji deluje nekaj ustreznih društev, na primer za pomoč prezgodaj rojenim otrokom ali pomoč in svetovanje v primeru splava ali otrokove smrti.
Nekatere ženske se v času nosečnosti srečajo s psihičnimi težavami; pogosto so to depresivna razpoloženja, napadi tesnobe ali panike in podobno – v hujših primerih je dobro poiskati pomoč ali zdravljenje. Po porodu navadno govorimo o treh oblikah sprememb razpoloženja. Okoli osemdeset odstotkov žensk doživi poporodno otožnost, ki jo pripisujejo nenadnim hormonskim spremembam po porodu. Navadno se nekaj dni po porodu pojavijo nenadna jokavost, tesnobnost, razdražljivost, ranljivost in podobno. Počutje se izboljša samo od sebe, pri tem pa pomagajo skrb zase, počitek in čas, ki ga lahko posameznica posveti dejavnostim, ki jo zanimajo in sprostijo. Kadar otožnost traja dlje, lahko dobi znake poporodne depresije, zato je pomembno, da je ne zanemarjamo.
Po porodu najmanj deset do dvajset odstotkov žensk postane depresivnih. Poporodna depresija se pojavi štiri do šest tednov po porodu, lahko tudi kasneje, in traja od tri do šest mesecev, včasih pa še veliko dlje. Domnevamo, da so v igri medsebojna učinkovanja različnih dejavnikov, kot so hormonske spremembe, kemična neravnovesja v telesu, psihična struktura posameznice, nove, včasih nepredvidljive zahteve materinstva ter družinske in družbene razmere, v katerih ženska postane mati. Znaki poporodne depresije so raznovrstni. Žensko preveva nemoč, žalost, obup ali nima volje do življenja. Ne spomni se, kdaj se je zadnjič nasmejala, slabo se počuti, je čisto brez energije. Ima občutke krivde, ne uživa v stvareh, ki jih ima sicer rada, lahko veliko joka, morda jo mučijo tesnoba ali napadi panike, lahko se počuti osamljeno, včasih se težko osredotoči ali pozablja bolj kot po navadi. Pogosto ima občutek, da ni dovolj dobra, da je nesposobna, skratka, da ne zmore več. Vseeno ji je, kaj se dogaja okoli nje, včasih je tudi otrok ne zanima ali pa je, nasprotno, preveč zaskrbljena zanj. Zaloti se lahko pri razmišljanju, da bi poškodovala otroka ali sebe, kar se le redko res zgodi. Lahko se ji zazdi, da bo znorela, nadlegujejo jo bizarne ali tuje misli. Pogosto slabo spi ali se zelo zgodaj zbuja, neodvisno od otroka.
Nekatere od znakov zlahka zamenjamo z običajnimi spremembami, s katerimi se ženske srečajo po rojstvu otroka. Nič nenavadnega ni, če so ženske utrujene, če nimajo teka ali se ta poveča, težave s spanjem lahko že vnaprej pričakujete, saj se vaš ritem spanja navadno ne ujema z otrokovim, pogosto vas tudi spolnost ne zanima prav dosti. Pri poporodni depresiji našteti znaki prevladujejo in trajajo dalj časa.
Nekatere ženske trpijo tudi zaradi neustrezno vodenega poroda, ki so ga doživele kot travmo, ali zaradi poroda, pri katerem je prišlo do hudih zapletov in celo do življenjske ogroženosti – porod pogosto podoživljajo, dušijo jih nočne more, ne morejo se sprostiti, imajo težave pri navezovanju stika z otrokom ali z doživljanjem svojega telesa. Tu nasvet, naj pozabijo, ne pomaga kaj dosti, potrebni sta ustrezna podpora in pomoč.

KAM PO POMOČ?
Obporodne stiske so v zadnjem času manj tabuizirane, še vedno pa nekako ne sodijo k idealizirani podobi srečne matere z novorojenčkom. Pri Združenju za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva želimo omogočiti materam, da bi živele bolj polno in svobodno. Izoblikovale smo več možnosti, da lahko posameznica ali njeni svojci dobijo podporo, svetovanje, pomoč ali usmerjanje v druge oblike pomoči.

Telefon za obporodne stiske mamaZOFA (051 245 013) je prvi tovrstni telefon v Sloveniji, namenjen ženskam v stiski ali njihovim svojcem. Svetovalke so dostopne dvanajst ur dnevno, za nujne primere tudi v soboto in nedeljo. Pogosto se svetovanke odločijo za osebno srečanje, kjer je več možnosti za nemoten poglobljen pogovor.

Že nekaj let v Ljubljani delujejo podporne skupne s strokovnim vodstvom, imenovane Začetnica, kjer se ženske z dojenčki redno srečujejo. Nedavno smo razvile novo obliko pomoči – delavnice MAMAM, kjer se udeleženke seznanijo s strategijami za reševanje težav, usklajevanje vlog in krepitev samozaupanja in s tem zadovoljnejše materinstvo, kjer te strategije tudi preizkušajo in se jih učijo.
Z žensko v resnejši poporodni stiski oblikujemo individualni načrt podpore, ki vključuje dejavnosti članic podpornega tima našega Združenja, njeno družino, druge bližnje osebe, lokalno skupnost, po potrebi psihiatrični posvet oziroma zdravljenje ter usmerjanje in podporo pri vključevanju v programe drugih organizacij. Žensko obiščemo na domu, jo pospremimo po opravkih, ji dajemo podporo in ji svetujemo po telefonu.
V zadnjih letih je zelo zaživel tudi forum Obporodne stiske na Med.Over.Netu, kjer lahko uporabnice popolnoma anonimno sporočijo svojo težavo ali stisko, svetovalke pa svetujemo, informiramo in/ali usmerjamo v ustrezne programe podpore oziroma podporne mreže.
Povezujemo se z drugimi strokovnjaki in službami, ki delujejo na področju obporodnih stisk, in si izmenjujemo informacije o dejavnostih. Tako ustvarjamo možnosti, da bodo uporabnice storitev lahko izbirale med različnimi oblikami podpore tako, da jim bo izbrana pomoč kar najbolj ustrezala.

V kulturi, kjer živimo, smo matere na prav specifičen, določen način. Nisem prepričana, da so načini materinstva res svobodni, kajti omejene smo v izbirah ali smo zanje celo kaznovane. Včasih z občutki krivde, drugič z manjšim zaslužkom ali manjšimi možnostmi napredovanja v svojem poklicu. Nekateri načini materinstva so družbeno bolj zaželeni, drugi manj, in nekatere skupine žensk do materinstva nimajo legalnega dostopa. Marsikaj je že na voljo, veliko pa bo treba v dobro žensk, ki postajajo matere, še storiti.