Avtorica: Marijana Mandić

Varno poletje  

Poleti se otrokom pripeti okoli 40 odstotkov več nesreč kot v kateremkoli drugem letnem času. Morda sonce in vročina upočasnita katerega od nas, tako da se omejimo na leno srebanje limonade v hladnem zavetju sence, za otroke pa je vsak sončen dan neskončen vir energije, novih možnosti in – bolj ali manj tveganih aktivnosti, ki jih prinaša že vročina sama. Preprečimo nekaj najpogostejših nesreč, da bodo dolgi poletni dnevi ostali res samo počitniški.

Toplotni udar

Ni jih staršev, ki jih ne bi skrbelo, ali otroka zebe. Kolikokrat pa nas zaskrbi, ali mu je morda nevarno vroče? Res je, da so za vročino še posebno občutljivi dojenčki, saj njihov sistem uravnavanja telesne temperature še ni dokončno razvit, pri temperaturi, ki presega 30 °C, pa je vročina nevarna tudi za malčke. Bodimo pozorni, ali ima otrok vročo in suho kožo, zelo visoko temperaturo, drisko, je apatičen ali zmeden, v hujših primerih ga celo napadejo krči ali izgubi zavest. V primeru nenadnega toplotnega udara takoj pokličemo rešilni avto, otroka pa ovijemo v mokro in mrzlo brisačo.

Otroka nikoli ne puščajmo v vročem avtu. Če je zunaj 30 °C, lahko pri napol odprtih oknih temperatura v petnajstih minutah naraste na 40 °C, če so okna zaprta, pa celo do 65 °C. Otroka, ki ima iz kateregakoli vzroka vročino, nikoli dodatno ne pokrivamo, ampak z obkladki poskrbimo, da se bo primerno ohladil. Zelo nevarno je, če ga želimo preznojiti, tvegamo namreč toplotni udar. Čim manj ga izpostavljajmo direktnim sončnim žarkom, poskrbimo za čim več tekočine. V najbolj vročih dnevih (okoli 35 °C) z dojenčkom ali malčkom raje ostanimo doma ali pa se odpravimo v prijetno hlajen nakupovalni center, k vodi ipd.

Piki in ugrizi žuželk

Piki lahko povzročijo resno alergično reakcijo. Sicer pa je že skeleča bolečina dovolj, da se sproščen dopust konča, in niso redke družine, ki se dopusta spominjajo predvsem zaradi nadležnih komarjev. V toplih nočeh, ko jih je veliko, se z otrokom ne zadržujemo zunaj. Največja vaba za komarje je luč, zato sobo zračimo šele, ko je otrok v temi. Na okna namestimo gosto mrežo oziroma tkanino. Otroka pred spanjem namažemo z ustreznim zaščitnim sredstvom.

Podobno mazilo je mogoče kupiti tudi proti ugrizom klopov. Sredstvo, ki jih odbija, nanesemo tako na kožo kot na oblačilo, ki naj čim bolje pokrije otrokovo kožo. Če imamo domače živali, te redno pregledujmo in jim klope ter druge zajedalce vztrajno odpravljajmo.

Klopa z otrokovega telesa odstranimo s pinceto. Na mesto ugriza položimo hladen obkladek. Nadaljnjih 7 do 14 dni opazujemo, ali se je pojavil rdeč kolobar na telesu ali na mestu pika oziroma otopel tilnik in bruhanje – znak borelioze. V primeru pika čebele, ose ali sršena otroka skrbno opazujemo zaradi morebitnih znakov preobčutljivostne reakcije, kot so huda bolečina, oteklina, oteženo dihanje. Če otrok v tem primeru ne dobi ustrezne nujne prve pomoči, je lahko naslednji pik usoden. Ob vsaki manjši oteklini ali bolečini je bolje, da ga pregleda zdravnik.

Dehidracija

Otrokovo telo izgublja vodo hitreje kot telo odraslega. Ker se otroci tudi neprimerno več gibljejo, je tveganje za dehidracijo večje. Dehidracija utegne biti nevarna predstopnja toplotnega udara oziroma sončarice.

Vedno znova preverjajmo, ali je otrok zaužil dovolj tekočine. Izbiramo med vodo, ohlajenim čajem, limonado, razredčenim sadnim sokom, izogibamo se gaziranih sladkih pijač. Malček mora popiti najmanj pet kozarcev tekočine dnevno. Tudi dojenček naj med mlečnimi obroki zaužije najmanj pol litra nesladkanega čaja ali vode.

Četudi otrok ne kaže, da je žejen, ga moramo s pijačo nekoliko posiliti. Ne pozabimo na lubenico in drugo sočno sadje. V primeru glavobola, izsušenih ustnic in nenadne vročine otroka takoj prenesemo na hladno, ga prisilimo, da posreba nekaj tekočine, ter ga namočimo v prijetno hladno (ne mrzlo!) kopel. Če vročina ne pade, takoj pokličemo zdravnika.