Avtorica: Helena Lovinčič

Sončenje je lahko nevarno  

Vse več ljudi tudi pri nas spoznava, da porjavelost kože, ki je pogosto veljala za znak zdravja in športnega življenja, postaja nevarna. Vsako daljše izpostavljanje naravni sončni svetlobi ali umetni svetlobi v solariju lahko dolgoročno poškoduje kožo. Včasih je Zemljo in človeka na njej pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki varovala debela ozonska plast, ki pa smo jo sčasoma s svojim nespametnim delovanjem – z industrijskim in drugim kemičnim onesnaženjem – že močno stanjšali in tudi povzročili nastanek ozonskih lukenj. Tako se količina UV-svetlobe, ki prodre do zemeljskega površja, povečuje, zlasti na severni polobli. Zato bi se morali izogibati močni, neposredni sončni svetlobi ali pa se pred njo zaščititi.

Kako to lahko storimo, nam je opisala asist. Blanka Zagoričnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike KC v Ljubljani.

Nevarni žarki

Ultravijolični žarki so del sončnega spektra in so nevarni. Vrsta in količina UV-svetlobe se razlikuje glede na letni čas, vreme in zemljepisni položaj. Možnost škodljivih učinkov je večja na večjih višinah, kjer je zaščitna plast ozračja tanjša. UVB-žarki so srednjevalovni, UVA-žarki pa so dolgovalovni. Učinki UVB-žarkov so po eni strani ugodni, ker sodelujejo pri nastanku aktivne oblike vitamina D, ki, kot je znano, preprečuje nastanek rahitisa. Na žalost pa imajo tudi nekaj negativnih stranskih učinkov, ki so kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročno povzročijo nastanek rdečine. Koža pordeči, v hujših primerih lahko dobimo tudi opekline, že po 12 do 24 urah potem, ko smo bili izpostavljeni soncu. Temu sledi pigmentacija, to je porjavitev, za kar pa poskrbijo predvsem UVA-žarki. Včasih so mislili, pojasnjuje Blanka Zagoričnik, da so UVB-žarki škodljivi, UVA pa ugodni. Danes vemo, da ni tako in da imajo oboji škodljive stranske učinke. Dolgoročno se ti kažejo v prezgodnjem staranju kože, nastanku gub in izsušitvi kože, hiperpigmentaciji, s časom pa nastanejo tudi drobne krastice, ki jih imenujemo solarne keratoze, in te so prekancerozne. Če jih predolgo pustimo na koži, pride do nastanka kožnega raka.

Za sonce so bolj občutljivi svetlopolti ljudje. Pri teh, ki imajo tudi svetle oči in lase, se negativni učinki pokažejo prej, pri ljudeh s temnejšo poltjo, ki hitreje porjavijo, pa nekoliko kasneje, vendar se spremembe pojavijo pri vsakomer. Svetlopolti bi se morali sprijazniti s tem, da je trdovratno poležavanje na soncu dokaj nesmiselno, saj ne glede na to, koliko časa se bodo soncu izpostavljali, ne bodo nikoli dosegli tolikšne porjavitve kože kot ljudje z bolj temno poltjo.

Dobro pa je vedeti tudi naslednje: najslabše je nenadno izpostavljanje veliki količini sončnih žarkov. Ljudje imajo denimo mesec dni dopusta, gredo na morje in so ves mesec na soncu. To pusti več negativnih posledic kot pri tistih ljudeh, ki so ves čas na prostem. Ti imajo neke vrste zaščito. Dejstvo pa je, da se škodljive posledice UV-žarkov v koži kopičijo.

Zaščitimo se

Zdravniki priporočajo, naj se soncu izogibamo, kolikor se le da. Sončimo se le v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah, nikoli pa ne med 10. uro dopoldne in 16. uro popoldne. Če smo na soncu, pa je pametno, da se zaščitimo. Uporabimo različne zaščitne kreme. Danes imajo že vse kreme filtre za UVB- in UVA-žarke, in kot pravi Blanka Zagoričnik, zdravniki priporočajo zaščitni faktor več kot 15, v zadnjem času tudi že faktor 30. Poleg zaščitne kreme uporabljajmo tudi zaščitna oblačila, pokrivala in zaščitna sončna očala, saj UV-žarki lahko povzročijo prezgodnji nastanek sive mrene.

Če pretiravamo s sončenjem, dobimo na koži opekline, v hujših primerih tudi mehurje. Hitre pomoči pri tem na žalost ni, zbledijo šele s časom. Pekoči občutek in bolečine lahko ublažimo s hladnimi obkladki. V vodi zmočimo krpo in jo položimo na opečeno mesto. Če so opekline hujše, če nastanejo mehurji ali če je prizadeta večja površina kože, poiščimo zdravniško pomoč.

Premočno sonce nam lahko povzroči tudi glavobol, povišano telesno temperaturo. Takšno pregretje blažimo z obkladki, pijemo dovolj tekočine, če je hudo, pa moramo seveda k zdravniku.

Otroci so še posebej občutljivi

Otrok, starih do šest mesecev, ne izpostavljajmo soncu. Če že ne gre drugače, pa jih moramo zaščititi z zaščitno kremo. Kot smo že omenili, je znano, da se pri nastanku kožnega raka vse negativne posledice prekomernega izpostavljanju soncu v koži kopičijo. Do starosti 18 let dobimo praktično že od 50 do 70 odstotkov vseh škodljivih učinkov UV-žarkov in otroci, ki so bili opečeni večkrat, imajo večjo možnost za nastanek kožnega raka, zlasti malignega melanoma. UV-žarki se od različnih površin odbijajo, zato se izpostavljenost žarkom poveča, kadar smo v vodi. UVB-žarki tudi prodrejo v vodo, zato nas lahko opeče tudi tam. UVA-žarki pa skozi površino vode ne morejo prodreti. Z zaščitno kremo se moramo namazati vsaj 20 minut prej, preden gremo v vodo, in če v njej ostanemo dlje časa, moramo nanos kreme obnoviti. Pri manjših otrocih, ki jih je zelo težko spraviti iz vode, je dobro, da jim oblečemo majico in jih tako še dodatno zaščitimo pred sončnimi opeklinami.

Kako prepoznamo nevarne kožne spremembe

Z leti, ko se koža zguba, na obrazu in rokah pride do nastanka rjavih pigmentacij, s časom pa tudi do nastanka drobnih krastic, iz katerih nastanejo ranice. Pozorni moramo biti na ranice, ki se ne zacelijo, oziroma tumorje, ki se večajo in ne izginejo. Vsako takšno spremembo moramo pokazati zdravniku. Pozorni moramo biti tudi na pigmentno znamenje, ki je zelo temno, skoraj črno, neenakomerno obarvano, nepravilne oblike, če se spreminja, raste ali prične krvaveti.

Na koži lahko nastanejo tri vrste tumorjev: spinocelularni, bazocelularni karcinom in maligni melanom. Bazocelularni karcinom (ranica, ki se ne celi, tumor, ki raste in na katerem nastane rana) je najmanj nevaren, ne metastazira in je zato, če se ga primerno zgodaj in pravilno odstrani, povsem ozdravljiv. Ta raste in se spreminja zelo počasi. Spinocelularni karcinom, ki nastane najpogosteje na uhlju, ustnici ali spodnji tretjini obraza, je bolj maligen. Lahko metastazira v regionalne bezgavke, raste nekoliko hitreje, lahko nastane v nekaj mesecih. Najbolj maligen pa je maligni melanom, raste zelo hitro, lahko nastane tudi v nekaj tednih, in hitro metastazira v regionalne bezgavke ter se kasneje razširi tudi drugod po telesu. Njegova pogostost narašča. Sicer tudi pogostost kožnega raka narašča po vsem svetu, ne le pri nas, in srečamo ga tudi že pri mlajših ljudeh.

Kaj pa solarij?

Tudi za sončenje v solariju ne moremo trditi, da ni nevarno, razlaga Blanka Zagoričnik. Kadar gremo v solarij, želimo porjaveti. Vsaka porjavela koža pa je utrpela poškodbo z UV-žarki. V solariju večinoma uporabljajo UVA-žarke, ki kožo obarvajo, kot pa je bilo že rečeno, danes vemo, da UVA-žarki sodelujejo pri nastanku malignega melanoma. V ZDA se je to spoznanje zaradi intenzivnih kampanj že precej razširilo, zato ljudje ne hodijo več toliko v solarije, pri nas pa uporaba solarijev še narašča.

Alergija na sonce

Nekateri so preobčutljivi za UV-žarke. Alergija se lahko pojavi že po 10 do 15 minutah izpostavljenosti soncu. Na koži se pojavi koprivnica, solarna urtikarija. Bolj pogosta alergija je polimorfna fotodermatoza in se pojavi zgodaj spomladi ali poleti, ko smo nekaj dni zapored izpostavljeni močnemu soncu. Pojavi se na koži, izpostavljeni soncu, na obrazu, vratu, dekolteju in zgornjem delu trupa v obliki drobnih rožnatih bunčic ali lis, lahko tudi večjih sprememb. Če se izogibamo soncu, po nekaj dneh navadno postopoma zbledi, lahko pa ostane vse poletje. Gre za preobčutljivost za UVA-žarke. Običajni antihistaminiki pri tej vrsti alergije ne zaležejo, pojav te alergije zato skušamo preprečiti s preventivnim obsevanjem z UV-žarki, ki ga izvajamo na Dermatolovenerološki kliniki in bolnike tako pripravimo na poletje.

Kreme za sončenje

Zavedati se moramo, poudarja Blanka Zagoričnik, da kadar se namažemo z zaščitno kremo, preprečimo predvsem nastanek rdečine, UV-žarki pa na naše celice v določeni meri še vedno delujejo škodljivo, zato ta zaščita ni popolna. Lahko bi rekli, da so zaščitne kreme na eni strani potuha, ker lahko ostanemo na soncu dlje časa, ne da bi pordeli, ne zavedamo pa se, da nam sonce kljub temu škodi in da se škodljivi učinki z leti seštevajo. Če bi želeli pravilno ravnati, potem bi smeli biti na soncu toliko časa, kot da se z zaščitno kremo sploh ne bi namazali. Dejstvo je tudi, da bi se morali s kremo namazati res na debelo, približno 150 ml na telo, po dveh urah pa bi morali postopek ponoviti. To je zelo veliko kreme, gotovo precej več, kot jo po navadi uporabimo.