Avtorica: Karmen Mlinar , svetovalka za dojenje pri La Leche League International

Pa začnimo – z gosto hrano

Vse, kar vaš otrok potrebuje v prvi polovici prvega leta, je materino mleko.  

Zakaj je potrebno uvajanje goste hrane?

– Zato, ker nekje v drugi polovici otrokovega prvega leta oz. ko otrok pokaže znake zrelosti za gosto hrano, materino mleko ne zadošča več za vse otrokove prehrambne potrebe. To seveda ne pomeni, da materino mleko po 6. mesecu ni več dovolj hranljivo, ali kakor radi rečejo pri nas – da je to že sama voda. Še zdaleč ne. Materino mleko v drugi polovici prvega leta otrokovega življenja še vedno zadovoljuje najmanj 60 odstotkov prehrambnih potreb in ima v sebi še vedno veliko potrebnih mineralov, vitaminov, protiteles, encimov in hormonov.

– Zato, ker zdrav, ob roku donošen otrok začne nekje med šestim in devetim mesecem starosti potrebovati dodatne vire železa. Materino mleko ob postopnem uvajanju goste hrane začne med osmim in devetim mesecem izgubljati svojo kalorijsko vrednost. Kljub temu nekateri otroci prav lepo uspevajo samo ob materinem mleku tudi do svojega prvega rojstnega dne in še kakšen mesec dalj. Nekateri otroci sami zavračajo gosto hrano še med devetim in dvanajstim mesecem.

– Zato, ker je uvajanje goste hrane eden od velikih mejnikov v otrokovem razvoju. Vaš otrok hitro raste in se razvija. Večina otrok željno poskuša nove okuse in novo hrano – zakaj bi jim pri tem nasprotovali?

Kdaj pričeti?

Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri šestih mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Tudi če je otrok mlajši od šest mesecev in je »osvojil« nekatere znake za pripravljenost na gosto hrano, nikar ne hitite. Zdrav dojenček, ki je »zrel« za gosto hrano, naj bi:

– samostojno in dobro sedel

– imel razvito koordinacijo roke-usta

– izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje

– imel prebavila že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost prepoznamo po tem, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)

– bil sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti

– dobival ali že imel zobe in imel veliko željo po žvečenju

– kazal izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabil hrano z njih

Znak, da otrok potrebuje dodatno hrano, je lahko tudi nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali spremembi običajnega načina življenja v družini).

V nekaterih, posebnih primerih zdravniki pediatri priporočajo zgodnejši pričetek dajanja goste hrane, celo že v otrokovi starosti treh mesecev. Kadar je otrok ob materinem mleku še vedno lačen in njegova teža ne napreduje dovolj, nekateri zdravniki raje priporočajo postopno uvajanje goste hrane kakor uvajanje prilagojenega mleka po steklenički. Dodajanje prilagojenega mleka namreč nima tolikšnih prednosti, prej slabosti, saj po navadi otroci popijejo vedno več mleka po steklenički in posledično manj pri prsih in nekateri dojenčki začnejo zato zavračati dojenje.

Dojeni otroci imajo pri uvajanju goste hrane manj težav kakor zalivani. Hrano laže in bolje prebavijo. Ob uvajanju goste hrane se še vedno precej dojijo, materino mleko pa vsebuje encime, ki pripomorejo k boljšemu prebavljanju maščob, beljakovin in škrobov. Dojeni otroci tudi z mlekom že okušajo mnogo različnih okusov hrane, ki jo je uživala mati, saj okusi materine hrane prehajajo tudi v materino mleko. Zato dojeni otroci raje sprejemajo in okušajo gosto hrano kakor zalivančki.

Kako začnemo z gosto hrano?

V času, ko začne otrok uživati prvo gosto hrano, ni bistveno, s katero točno določeno hrano začnemo. V različnih kulturah in pri različnih narodih se prva hrana močno razlikuje. Najpomembnejše je le to, da se izogibamo močno alergenim živilom, kot so jajčni beljak, jagode, kravje mleko in izdelki iz žit z glutenom (pšenica, rž, oves, ječmen). Če otrok sedi poleg vas pri mizi in med vašim kosilom zagrabi krompir z vašega krožnika, pazite le, da ne bo prevroč, in mu pustite, da ga okuša ali poje. Prav tako ni posebne potrebe, da bi otrok jedel točno določeno živilo le točno določen čas. V nekaterih reklamnih materialih proizvajalcev otroške hrane lahko preberemo, da naj otrok je prvi teden samo jabolko, drugi teden samo korenček, tretji teden kombinacijo obojega itd. Uvajanje enega samega živila na začetku je pomembno le zato, da laže ugotovimo morebitne alergijske reakcije na določeno živilo.

Pri nas živilski strokovnjaki priporočajo kot prvo gosto hrano otroške riževe kosmiče. Vendar veliko mater opaža, da dojeni otroci na začetku odklanjajo industrijsko pripravljene otroške kosmiče, zelo radi pa jedo zelenjavne in sadne kaše. Kljub uradnim priporočilom res ni potrebno, da otroka silimo s hrano, ki jo odklanja. V otroških kosmičih ni prav nič posebnega in magičnega, prav nasprotno, kosmiči so prej osiromašena različica celega zrna (npr. riža), zato jim industrijsko dodajajo še železo, vitamine, kalcij … Prav nič narobe ni, če otroku skuhate navaden riž in ga pretlačite z vilico.

Dovolite svojemu otroku, da uživa v okusih nove hrane, in se ne obremenjujte s tem, kolikšno količino in natančno kaj mora pojesti v določenem obdobju. Količina hrane, ki jo otrok dejansko zaužije na začetku, je namreč zelo majhna, večina pa je tako ali tako konča v otrokovih ušesih, laseh ali na tleh.

Pri prvih hranjenjih bodite sproščeni, dogodek naj bo vesel in zanimiv. Otroku ponujajte veliko raznolikih okusov in hrano v različnih oblikah.

Najboljši vir železa za dojenčke pred prvim letom starosti je rdeče meso. Tudi industrijsko pripravljeni otroški kosmiči imajo dodano železo, toda železo v njih je velikokrat povzročitelj zaprtij, se mnogo slabše absorbira.

Prav tako ni posebne potrebe po tem, da bi pred sadjem otroku predstavili zelenjavo. Nekateri to razlagajo s tem, da je sadje slajše od zelenjave in da otroci zato zelenjave nočejo jesti, če jim damo sadje prej. Materino mleko je mnogo bolj sladko kakor sadje, zato ta domneva nima prav trdnih temeljev.

Spoštujte otrokov okus. Če določene hrane ne mara, mu je ne vsiljujte. Prav nobeno samo živilo ni bistveno! Če menite, da je živilo nujno potrebno, mu ga ponudite nekaj tednov kasneje.

V starosti okoli osmih mesecev začnejo otroci nepopustljivo in samozavestno izražati svojo individualnost. Vaš otrok morda nenadoma sploh ne bo pustil, da kakršna koli žlica zaide v njegova usta. Hrano bo želel zajemati z roko ali z igračko, ki bo morda pri roki. Ali pa bo morda izrecno želel jesti samostojno, s svojo žličko. Seveda to pomeni tudi veliko packarije med hranjenjem. Spoštujte njegovo odločitev in se pripravite le na povečano čiščenje in pranje oblačil po hranjenju. Otrok se tako uči pravilno jesti, ne pitajte ga, če tega ne želi.

Kako je z dodajanjem goste hrane pri treh mesecih?

V tej starosti je uvajanje goste hrane lahko zelo zamudno in počasno opravilo. Ker otrok hrane še ne zna pogoltniti, jo je treba močno pretlačiti in razredčiti. Nekateri otroci pri tej starosti sploh ne znajo sprejeti žličke v svoja usta in bolje jedo tako, da mati npr. namoči svoj (čist in umit) prst v hrano in jo da otroku posesati kar s svojega prsta. Tudi količina zaužite hrane je zelo zelo majhna, žlička ali dve v celem dnevu; šele postopoma bo otrok začel jesti vedno večjo količino.

Najprej dojenje in nato gosta hrana ali obratno?

Veliko mater v začetku uvajanja goste hrane močno skrbijo tehnične podrobnosti – najprej dojke ali najprej gosta hrana? Kako, koliko časa …? Če lepo in brez težav dojite in če otrok lepo sprejema gosto hrano, to sploh ni pomembno. Včasih tudi ni pomembno, da pri enem obroku dobi oboje. Če pa je otrok hudo lačen, bo vseeno bolje, da ga najprej podojimo vsaj na eni strani in mu šele nato ponudimo gosto hrano, saj otroci ob hudi lakoti nimajo potrpljenja za na začetku počasne postopke ob uvajanju goste hrane.

Dragi starši, čestitam vam, vaš otrok je dosegel nov, pomemben mejnik – uživanje goste hrane. Nikar si ne želite in se ne sprašujte, kdaj in kaj natančno bo vaš otrok končno jedel. Bo jedel, zagotovo – nekateri prej, nekateri kasneje. In ko bo nekoč prišel dan, ko se vam bo mudilo, otrok pa bo lačen kot volk zahteval svoj obrok TAKOJ, boste pomislili, kako prijetno in preprosto je bilo takrat, ko se je samo dojil. Nič hudega, še vedno lahko podojite otroka za prvo lakoto ali na hitro pretlačite banano. Bo pač namesto kosila večerja bolj obilna, topla in hranljiva. Verjamem, da boste skrbni starši za to dobro poskrbeli. Toda zaradi kuhanja kosila nikar ne zamudite prvih korakov, občudovanja metuljev na travniku ali doooolgega sprehoda z dišečo kavico za mamico na koncu, medtem ko bo vaš otrok mirno smrčal v vozičku, na svežem zraku. Pet dnevnih obrokov ob točno določenih urah in strog red – to nikoli ne bo moglo nadomestiti zamujenega. In česa se bo nekoč raje spominjal vaš otrok? Tega, da je bila hiša vedno pospravljena, posoda pomita, kosilo skuhano? Ali tega, da ste cel dan packali s prstnimi barvami na mizi v jedilnici in da ste zato, ker se risbice še niso posušile in ker ni bilo časa za kuhanje večerje, tisti dan jedli kar na kuhinjskih tleh in zajemali samo polento, vsi iz ene sklede?

Viri:     

- Womanly Art of Breastfeeding, LLLI, 1997

- Solid Foods Revised January 1998, Jack Newman, MD, FRCPC