Avtorica: Mateja Kropec Šega

Jagode take in drugačne

 Junij nam nezadržno hiti pripovedovati zgodbo poletja. Izpod kozolcev diši po sveže posušenem senu, bogata zelenina pa nam daje slutiti, da je zdaj čas, ko je zaradi visokih temperatur in dovolj velike količine padavin narava na svojem vrhuncu. Nikoli kasneje v poletju ni zelena barva listov tako sveža. Pozneje se ji namreč neopazno primešajo topli toni, ki jo zmehčajo. Svoje seveda pridajo še težke vonjave in vroč zrak. In svežine ni več.

 Zmaga svetlobe nad temo

Junij je obdobje, ko je dolžina dneva v popolni nadvladi nad dolžino noči. Res, da je podaljševanje dneva glede na dolžino noči trajalo že pretekle tri mesece in da bo prav toliko časa tudi še minilo, preden bo noč časovno spet enakovredna dnevu, a junija so le tisti čudoviti dnevi, ko sonca kar ne zmanjka in ko se večer drži jutra … V juniju se pojavijo – tam okrog kresnega večera – tudi drobne »muhe«, ki so na pogled povsem navadne, neopazne, a ko se na zemljo vendarle spusti noč, tiho prižgejo svoje lučke in večerni mrak, ki tone v temo, delajo brezmejno čaroben. Ja, kresnice. Spominjam se, da sem kot otrok ničkolikokrat bosa po rosni travi tekala za njimi. In vsem otrokom tega sveta bi privoščila doživetje lepote teh poznih večerov.

Sladkost junija

Pa še nekaj je, kar daje juniju poseben čar. Na vrtovih se (ne le na Primorskem) začno rdeče barvati češnje, jagode, ribez … Če imate le možnost, pojdite skupaj z otroki »na pašo«. Nabirajte in sproti jejte odtrgane sočne plodove, ki so polni sončne sladkobe. Že po okusu se ti plodovi močno ločijo od plodov, ki so zrasli v rastlinjaku v prisiljeni atmosferi, da niti ne govorimo, kolikšna je vitaminska in mineralna vrednost takšnega plodu v primerjavi s tistim, ki je v hladilnici ali v trgovini že nekaj dni čakal na nas.

Na splošno je jagodičje vrsta sadja, po kateri vsi radi posežemo, vendar pa o mnogih vrstah tega zares priljubljenega sadja vemo premalo. Poleg jagod, malin in ribeza sodijo v to skupino tudi robide, kosmulje, josta, navadne in ameriške borovnice, bezeg in kivi. Preveč bi bilo, če bi vsako vrsto skušali podrobno predstaviti, a najbolj priljubljene si le oglejmo.

Jagoda rdečka – dober dan

Jagode so pri nas najbolj priljubljena vrsta jagodičevja. So izjemen vir vitamina C, vsebujejo pa tudi precej železa. Lepota svetlikajoče se zrele jagode je neopisljiva, zato pa toliko bolj zapeljiva. Pripravljamo jih sicer lahko na različne načine, a najboljše so seveda sveže. Če se jih že ne da obirati »iz rok v usta«, si privoščimo takšne, ki imajo pecelj, ker ostanejo tako dlje časa sveže, pa tudi manj dragocenih snovi izgubijo. Če imamo sami košček vrta, na njem pa prav nobene jagode, bo junija pravi čas, da premislimo, kam bi jih lahko v mesecu avgustu zasadili. Če imamo prostor, si jih lahko zasadimo celo gredo, sicer pa le nekaj grmičkov. Pri tem naj vam bo vodilo tole: čim več prostora imajo jagode, tem lepše uspevajo. Torej jih ne sadite preveč skupaj – razdalja med sadikami naj bo vsaj 30 cm. Konec maja naslednje leto se bodo pojavili prvi plodovi z obarvanimi lički.

Če pa se vaš dom neha s stenami vašega stanovanja, če si torej ne morete privoščiti vrta, potem si morda lahko omislite korito – bodisi na oknu ali na balkonu – in ga zasadite z jagodami. Poleg klasičnih se lahko odločimo tudi za jagode plezalke ali viseče jagode. Vse je seveda odvisno od prostora, ki ga imate na voljo. Jagode zasadimo v dobro pognojeno zemljo, dobro pa jih je v času rasti tudi še dognojevati. In ne pozabimo jih zalivati. Jagode ljubijo veliko vlage. Posode z jagodami bodo najbolje uspevale na soncu ali v polsenci, čuvati pa jih moramo tudi pred poznopomladanskimi pozebami. Seveda je jagode v posodah veliko laže zavarovati pred mrazom, ker jih lahko v najbolj kritičnih nočeh preprosto prenesemo na toplejše mesto.

Rdeči, črni in svetli lepotec

Ribez je vrsta jagodičevja, ki nam ob pravilni vzgoji daje zelo obilen pridelek, žal pa je po krivem malo zapostavljen sadež. Ima namreč zelo veliko vitamina C, železa in precej kalcija. V glavnem ga uporabljajo za predelavo v želeje in sokove, a – vsaj rdeči – je čudovit tudi svež, morda malo posladkan ali z žlico stepene sladke smetane … Svetli ribez je najmanj znan, uporablja pa se v glavnem za izdelavo otroške hrane.

Borovnice

V mislih imamo oboje – ameriške in navadne, pri čemer se moje srce veliko bolj nagiba k navadnim. Obe vrsti sicer uspevata tudi v vrtovih, a svetujem vam, da se po navadne raje odpravite v gozd. Tako boste razgibali svoje telo in se nadihali svežega zraka. In občutili, kako lepo je sedeti na blazini mahu in se sladkati s pravkar nabranimi borovnicami.

V istem času zorijo tudi gozdne jagode; zagotavljam vam, da bo izlet, pri katerem si boste vzeli čas za počasen sprehod skozi gozd, nabiranje drobnih aromatičnih sadežev in okušanje teh prefinjenih, popolnih okusov, še dolgo odzvanjal v vas.