Avtorica: Tina Cipot Mal

Dotik – vir življenja

Dotik je življenje. Tega so se v starodavnih časih že zavedala nekatera ljudstva in svojemu novorojenemu naraščaju z masažo, z ljubečimi, a hkrati čvrstimi prijemi, vlivala energijo, ga obvarovala pred boleznimi. Redno masiran dojenček je imel več možnosti za preživetje, predvsem pa je bila masaža poleg dojenja tudi izredno pomemben način za ohranjanje povezave med mamico in novorojenim bitjem.

Masaža je lahko – čeprav nad zdravjem otrok zdaj bedi uradna medicina – tudi v današnjem času še vedno pomemben del pomoči pri razvoju otrokovega telesa. »In tudi duha,« poudarja Mojca Kurent, višja medicinska sestra, ki se že več kot desetletje ukvarja z različnimi masažnimi tehnikami in zadnja leta svoje znanje o masaži dojenčkov in otrok predaja naprej mladim staršem. »Nasploh se mi zdi, da se v naši družbi vsi premalo dotikamo drug drugega. Odrasli si sežemo v roko, se morda potrepljamo po rami, le redko pa se objamemo. Tovrstno dotikanje nas spravi v zadrego.«

Več kot beseda

V nekaterih ljudstvih so bile ženske dnevno masirane še dva meseca po porodu. Masaža je pomagala pri vzpostavitvi dojenja, prispevala k umirjenosti porodnice in vračanju maternice v položaj pred nosečnostjo. Porodnico in novorojenčka so masirale starejše ženske, ki so potem mlado mamico tudi priučile masaže otroka,« razloži Mojca. Tako so se mamice učile spoznavati in sprejemati svojega otroka.

Tudi dandanes ostaja masaža izredno primeren način, da spoznamo bitje, ki se nam je rodilo. Dotik je namreč osnovni način komuniciranja z otrokom. Z dotikom mu sporočamo, da smo tu in da ga imamo radi. Dotik ni razvajanje, pač pa je nujen za rast in razvoj. Seveda ima  masaža tudi terapevtske prednosti, vendar po mnenju Kurentove čustveni in podporni vidik ne zaostajata za njimi. »Sploh pri mamicah, ki se jim je rodil prvi otrok, opažam, da se tega nebogljenega bitja bojijo. Preganjajo jih misli, ali delajo prav, ali bo vse v redu, ali mu bo določena stvar všeč … Takoj ko pride do joka, se mladi starši zelo prestrašijo, da so delali kaj napak. Pri masaži pa se na zelo prijeten način naučimo komunicirati z dojenčkom, naučimo se tudi, da jok ni nujno nekaj slabega. Velikokrat mu rečemo: 'Ubogi moj sonček, kaj pa je zdaj narobe?' – namesto da bi dejali: 'Vidim, da ti nekaj ni všeč. V redu, bom pa drugače naredila, da začutim, kako se počutiš sedaj.' Že vibracija našega glasu lahko otroka pomiri ali pa ga spravi v še večji nemir. Dojenčki so na začetku res tako občutljivi, da se takoj odzovejo, zato moramo tudi mi paziti, da masiramo mirno in sproščeno. Če je mamica napeta, je tudi masaža manj uspešna. Velikokrat pomirim mamo, naj se sprosti, naj ne razmišlja toliko o pravilnosti prijema, saj s tem vase in v otroka vnaša nemir. Otrok ima pred seboj še celo življenje, zato se nikamor ne mudi.«

Masaža nas uči potrpežljivosti, tudi tega, da ne obupamo, če z otrokom ne najdemo takoj stika. Pomirimo se in začnemo znova.

Tudi očetje se lahko lotijo masaže svojega otroka, še posebej ker se v prvih mesecih velikokrat počutijo izključene iz posebne vezi med materjo in otrokom.

Kdaj začeti?

Masaža se lahko izvaja od prvega dne otrokovega življenja, pravi Kurentova, seveda pod pogojem, da mamica pozna pravilne masažne prijeme. »Masaža otročka je znanje, ki ga ima intuitivno v sebi vsaka ženska. Vendar smo na to čisto pozabili.« Masaža ni božanje, nežno gladenje, h kakršnemu se zatekamo pri vsakdanjem ravnanju z otrokom, pač pa sistematično obdelovanje telesa s posebnimi prijemi. Dotik mora biti čvrst, vendar nežen in topel, božamo le po glavi, vse ostale dele telesa pa masiramo. »Primeren čas za začetek masaže je takrat, ko mamica začuti, da poleg vseh obveznosti, ki jih že ima, zmore tudi masirati. To je lahko takoj po rojstvu otroka ali pa šele po prvem, drugem ali tretjem mesecu. Veliko mamic se na začetku boji, da bodo s svojimi prijemi otroku škodovale. Kdorkoli masira dojenčka z ljubeznijo, mu ne more škodovati. Nemalokrat jih zato spomnim na dejstvo, da se je otrok rodil skozi ozek porodni kanal. To je bila zelo dobra masaža.«

Masiramo na tleh; na tla položimo odejo, nanjo pleničko, usedemo se na tla, razširimo noge in otroka položimo predse. Lahko masiramo tudi na svojih nogah. Otrok je gol, zato naj bo prostor dodatno ogrevan. Otrok mora biti buden, nahranjen, vendar masaža ni primerna takoj po jedi. Kurentova predlaga, naj masaža na začetku poteka v dopoldanskih urah. Sprva je masaža zelo nežna, občutena, traja nekaj minut in jo lahko izvajamo tudi dvakrat dnevno. Postopoma pa masažne prijeme začnemo izvajati bolj čvrsto, trajanje masaže pa podaljšujemo. Mamica (ali očka) naj si roke ogreje z drgnjenjem, uporabi pa naj hladno stiskano rastlinsko olje, denimo olivno ali mandljevo. Po nekaj začetnih tednih lahko masažo prestavimo na kasnejše (morda zgodnje večerne) ure in jo uporabimo za umirjanje otroka pred spanjem.

Masaža naj bo redna, po možnosti dnevna, vendar Kurentova opozarja, naj se napeti ali utrujeni ne lotimo masaže. »Otrok bo začutil naše slabo počutje. Zato je bolje, da se kak dan masaže ne lotimo, če menimo, da nismo v pravem stanju. Predvsem pa je pomembno, da masaže ne jemljemo kot obveznost, ampak se je veselimo in v njej uživamo skupaj z otrokom. Trenutki masaže naj bodo trenutki spokojnosti in povezave.«

Tudi nedonošenčkom lahko masaža precej pomaga pri razvoju. »Nedonošenčki se s svetom navadno srečajo na zelo boleč način. Vbodi z iglami, vstavljanje tubusov, preiskave, hlad in močna svetloba so kaj slaba dobrodošlica nebogljenemu bitju na začetku življenja. Pa tudi na materi se stres, ki ga je sprožil prezgodnji porod, močno odraža. Z učenjem prvih nežnih prijemov, ki jih dnevno izvaja pri svojem otroku, bo zdravila svojo duševno bolečino in s svojimi toplimi, ljubečimi rokami pomagala pri čimprejšnjem okrevanju svojega otroka.« Študije so dokazale, da nedonošenčki, težji od 1000 gramov, ki so bili masirani od prvega dne naprej, zapustijo porodnišnico prej kot njihovi vrstniki, ki niso bili masirani.

Ovira pri masaži niso niti dvojčki. Že res, da boste z dvema imeli polne roke dela, vendar je nežnost, ki vlada v trenutkih masaže, izredno pomembna. Prav tako je pomemben njun medsebojni stik, ko imata priložnost, da se začutita preko dotika. »V maternici sta bila otroka v tesnem stiku, zato je pomembno, da tudi po rojstvu sprva spita skupaj in čutita drug drugega.« Z masažo pri dvojčkih lahko preprečujemo tudi kasnejšo ljubosumnost med njima, prav tako to velja tudi za starejše bratce in sestrice, ki smejo masirati dojenčke na svoj način in so deležni enake pozornosti kot njihov sorojenec.

Nikoli prepozno

Nikoli ni prepozno, da začnemo masirati, trdi Mojca: »Nekoliko problematični so lahko dojenčki, ki so že odkrili načine premikanja, zato jih bomo le težko prepričali, da bi bili malo pri miru. Vendar lahko mamica izrabi vsak trenutek, da z roko pogladi otrokov hrbet ali stopala, morda lahko izkoristi trenutke po kopanju, ko je otrok sproščen in gol.«

Masirati lahko začnemo tudi malčke, celo otroke, starejše od treh let. »Tega se boste lotili malce drugače – z njegovim vključevanjem v celo dogajanje. Najprej ga morate vprašati za dovoljenje, ali ga lahko malo pomasirate, ali pa mu predlagajte, da mu na hrbet narišete kakšno figurico, denimo polžka, hišico, rožico. Prav tako mu lahko predlagate, naj on masira vas.« Če vas zavrne, ne obupajte takoj. Masirajte očka, ki bo ob vaših prijemih vidno užival – to bo otroka morda prepričalo, da se bo za hip ali dva prepustil vašim rokam. »Začnite s prijemom ali dvema, le z enim delom telesa, da se otrok navadi na dotike, kasneje boste lahko masažo podaljševali.«

Na otrocih, ki so starejši od 6 let, pa lahko že počasi začnemo uporabljati prijeme, ki so v navadi za masažo odraslih.

Ne smemo pozabiti, da med masažo ne delujemo samo na telo, pač pa pri otroku razvijamo prijetne občutke ob dotiku, saj se počuti varnega in sprejetega. S tem podpiramo razvoj njegove osebnosti kot celote. Ko otrok sprejme našo neposredno bližino, intimnost in zaupanje, ki se razvija med masažo, postaja tudi njegov odnos do staršev in vseh ljudi odprt in zaupljiv.

Redno masirana dojenčica in malčica bo tako nekoč kasneje kot najstnica ob nekaj dobrih  masažnih prijemih (in prav nobenem vrtajočem vprašanju) najverjetneje brez težav znala izraziti, kaj ji leži na duši.

V novembrski reviji smo vam pripravili tudi prikaz nekaj pravilnih prijemov za masažne trenutke z vašim dojenčkom.