Pravljična hišica

Lansko jesen nas je obiskala lutkovna skupina iz drugega kraja. Otroci med 2. in 4. letom starosti so veselo čakali na začetek predstave. Ta je bila čudovita: lične lutke, primerna glasba, pravljična svetloba in zanimiva pripoved. Vendar se je kar nekaj otrok prestrašilo. Jokali so, se stiskali k nam in želeli v svojo igralnico. Komaj smo se spopadli s težavami uvajanja, že smo imele vzgojiteljice pred seboj novo nalogo – kako preprečiti takšno odklanjanje predstav pri otrocih.

Vzgojiteljicam, ki vodimo tri skupine otrok že omenjene starosti, je postalo jasno, da moramo pravljico in lutke predstaviti otrokom na drugačen način. Kako? Od tod smo problem začele reševati po svoje.

Najprej smo otrokom v igralnicah pripovedovale zgodbo Razbita buča, se o vsebini z njimi pogovorile, jo z otroki gibalno, glasbeno in likovno podoživele. Ti so obenem spoznali tudi živali in delo na polju v jesenskem času.

Potem smo predstavo za otroke naredile kar same. Pri njenem nastajanju so bili udeleženi tudi otroci, saj so sodelovali pri izdelavi lutk iz barvastega kartona, ki so bile pritrjene na paličico. Naredile smo sceno, garderobni prostor spremenile v gledališče in otroke povabile k predstavi. Ponudile smo jim možnost, da se pobliže seznanijo z lutkami, in potem predstavo izvedle. Bile smo presenečene, saj so bili odzivi otrok drugačni, kot smo pričakovale. Še vedno je bilo med njimi zaznati določen nemir.

Kako se je končala zgodba o strahu otrok pred lutkami preberite v novembrski reviji.