Avtorica: Branka Ribič Hederih

Poslušaj in si zapomni

»Kako ne veš, kaj je za nalogo? Ko si šel zjutraj v šolo, si oblekel pulover. Si iz šole prišel brez njega? Zakaj? Ne razumem, kako lahko vedno nekaj pozabiš. Čakaj, kje že imam seznam živil, ki jih potrebujemo?«

Kolegica, ki jih šteje le kapljo čez štirideset, mi je rekla: »Veš, sedaj pa sem jaz tudi med tistimi, ki si morajo na listek beležiti, kaj vse morajo narediti.« Ko sem ji med smehom odgovorila, da je bil večkratni svetovni prvak v pomnjenju Dominic O'Brien njenih let, mi ni verjela. Kaj vse vpliva na ohranjanje in obnavljanje podatkov? Preučevanja človekovega spomina se vlečejo vse od antike skozi različna področja znanosti. Še vedno ostaja izziv mnogim znanstvenikom in tistim, ki razlagajo duševnost na neznanstven način.

Spomin

V strokovnem izrazoslovju je pomnjenje izraz, ki označuje proces učenja, ohranjanja in obnavljanja informacij. Spomin in možgani, predvsem pa zelo nagubana možganska skorja,   omogočajo celoten proces. Veliki možgani so razdeljeni na levo in desno poloblo. Leva možganska polobla naj bi predelovala informacije po korakih. Odgovorna naj bi bila za področja računanja, govora, pisanja, branja, besednega razumevanja, besednega spomina, sklepanja, analiziranja, kritičnega mišljenja. Desna polobla pa naj bi delovala celostno. Specializirana naj bi bila za sintezo, glasbo, sanje, ples, umetnost, prostorsko predstavljivost, izražanje čustev, intuicijo, domišljijo. Vsi se seveda ne strinjajo, da so naloge obeh polobel strogo ločene. Če želimo čim bolje izkoristiti umsko zmogljivost, kjer je tudi spomin, je treba pri delu zaposliti obe možganski polobli.

Več o spominu in urjenju le tega preberite v novembrski reviji.