Avtorica:  Branka Ribič Hederih

Prihaja prvi šolski dan

Vse znanje, ki ga otroku damo v predšolskem obdobju, je priprava na šolo. Šola naj bi pripravljala na izzive življenja. Življenje je šola. Manj bi grešili v šolskih pravilih in izobraževalnih ciljih, če bi bila šola podobna šoli življenja, pa ni. Ker vseh vzorcev vzgoje in vseh nivojev znanja ne moremo prenašati v šolo brez posledic, se ji je smiselno prilagoditi do te mere, da otrok ohranja svojo avtonomnost, a ravna v skladu z zahtevami šolskega sistema.

Starši, pripravite otroke na življenje v šoli

Sedaj ko prihajajo v šolo leto mlajši otroci, naj se starši ne obremenjujejo s formalnim znanjem svojih otrok. Še ves prvi razred devetletke otroci ne osvajajo branja in pisanja. Otroci znanje osvajajo počasi in s primernimi metodami ter tehnikami.

Pa vendar, če otroci kažejo željo po poznavanju črk in branju, naj se jih učijo. Pomembno je, da otroku zadovoljimo potrebo po znanju. Nikar se ne bojmo, da se bo otrok v šoli dolgočasil. Znanje otrok je na različnih nivojih. Interesi otrok so različni. V strpni skupnosti je različnost prednost, saj otroci sprejemajo informacije od učitelja in sošolcev. Bolj kot so različne in zanimive, več bodo znali. To velja za vse razrede, ne samo za prvega.

Poleg znanja in osvajanja miselnih pojmov je za otrokovo delo v šoli pomembna koncentracija. Ves čas šolanja. Ker obstajajo posebne vaje za urjenje koncentracije in pozornosti, naj jih delajo vsaj tisti otroci, ki imajo s tem še posebne težave. Zmožnost osredotočenja na določeno nalogo je razvojno pogojena, zato ne moremo pričakovati, da bo sedemletnik doma opravil eno uro šolskega dela brez težav s koncentracijo.

Otroka navajajmo na delovne obveznosti tako, da mu naložimo delo, ki ga zmore, in mu dovolimo, da ga opravi sam po svojih močeh. Pripovedujmo zgodbe, da bo obnavljal besedilo, saj se tudi s tem uri koncentracija. Začnimo pripoved in naj jo smiselno dokonča. Naj poimenuje vse otroke iz vrtca ali sorodnike in s tem uri spomin. V mnogih otroških revijah so vaje za urjenje spomina, motorike, logičnega sklepanja. Če revijo kupite, jo prelistajte skupaj z otrokom, da se uči bralnih navad, četudi sam še ne bere.

Nekateri otroci vstopajo v šolo še precej »zaigrani«. Ne trgajmo te vezi s svetom otroške igre na silo, ampak otroka počasi navajajmo na kombinacijo igre in šolskega dela skozi igro. Seveda na začetku šolskega leta vse značilnosti posameznikov še niso opazne, sčasoma pa učiteljice dobro ocenijo, kako otroci sledijo šolskemu delu, zato je potreben stalen stik z učiteljico, ki otroka poučuje.

Zdravniki na pregledih šolskih novincev opažajo, da imajo otroci danes več govornih težav kot v preteklosti. Ali smo bolj tolerantni do izgovorjave? Ali je moteče, da starejši govorijo z otrokom v otroški govorici? Ali starši ne slišijo napake v izgovarjanju določenih glasov?  Vsekakor je smiselno do vstopa v šolo obiskati logopeda in delati z otrokom vaje, ki so priporočene, če zaznamo te vrste težave.

Socialna zrelost

V skupini otrok se kaj hitro pokaže, koliko je otrok socialno zrel. Skupino sestavljajo različni otroci iz različnih družin. Njihovi vzorci vedenja so bolj ali manj primerni za delo v skupini. Otrok, ki močno uveljavlja svojo voljo in se ni pripravljen podrediti interesom skupine, bo v težavah. Otroku pomagajmo s pogovorom in s konkretnim ponazarjanjem, kako se določene želje lahko izrazi ali pa rešuje konfliktne situacije. Otroci naj ne rešujejo stisk z agresivnostjo ali ponavljajočimi se umiki. Nekateri posamezniki imajo težave z bivanjem v socialni skupnosti vse življenje, zato je otroke socialnih veščin smiselno učiti čim prej. Otroci do vstopa v šolo lahko obvladajo osnove bontona. Šolske potrebščine si znajo sposoditi, vrniti, pospraviti … Starejši otroci znajo zaščititi mlajše. Seveda, vse to znajo, če jih tega učimo. 

Čustvena zrelost

Otroci tudi čustveno dozorevajo. Od prvošolcev, ponavljalcev in prešolanih pričakujemo, da bodo kos situaciji, v kateri so se znašli. V šoli opažamo, da ima vse več otrok socialne težave, ker se premalo družijo z vrstniki, in čustvene težave. Slednje navadno izvirajo iz domačega okolja. Kažejo se v nepričakovanih izbruhih joka oziroma jeze ali pa v bolečinah – tu govorimo o somatskih težavah zaradi psihičnih vzrokov. Še posebej bi opozorila na doživljanje strahu. Starši se čudijo, kako je lahko otroka strah nekaterih neracionalnih stvari, vendar je ta strah razvojno pogojen. Ob tem pa otroci doživljajo strah pred kaznijo, neizpolnjevanjem starševskih pričakovanj, sošolcem, učiteljico … pravzaprav pred čimerkoli ali komerkoli. Otrokovo doživljanje strahu jemljimo resno in se z otrokom pogovarjajmo ter mu razložimo načine, kako naj strah premaga. Ves čas dajajmo otrokom dovolj ljubezni.

Samo otroci, ki odraščajo v čustveno ugodnem okolju, se razvijajo v čustveno zrelo osebnost.

Na šolsko leto se pripravljamo učitelji in svetovalni delavci

Ko pišem članek, se je ravno začel čas šolskih dopustov. Pa ne za vse. Tisti, ki so zaposleni z rezultati mature, bodo garali še ves teden, nekateri do konca julija.

Ampak šolsko leto bomo vseeno začeli dobre volje in polni pričakovanja, kaj nam bo prineslo novega. Minili so časi, ko si lahko priprave na šolsko leto kopiral in več let učil podobno. Sedanje generacije otrok in šolski sistem tega ne dopuščajo. Iščejo se novi ali posodobljeni stari načini poučevanja. Učitelj, ki ne sprejema svojega poklica kot izziva, šolskega leta pa kot nove možnosti, se hitro izčrpa.

S pripravami na šolsko leto so razredniki bolj obremenjeni kot ostali učitelji. Administrativne zahteve so včasih bolj same sebi namen, zato ustvarjalnim ljudem pobirajo dragoceno energijo. Ko sem bežno spremljala, kaj vse pišejo in izpolnjujejo razredniki zaključnih razredov, sem se spraševala, ali res ne bi tega mogel opraviti nekdo drug. V istem času so popravni izpiti, predmetni izpiti, ustni del mature. Kaže, da je učitelj najcenejša delovna sila.     

Od ravnateljev je odvisno, kako bo potekala priprava na šolsko leto. Nekateri kolektivi imajo izobraževalne seminarje. Vsi učitelji in svetovalni delavci morajo do začetka šolskega leta opraviti vsa dela, ki sodijo k zaključevanju šolskega leta, saj se le-to uradno konča 31. avgusta in novo prične 1. septembra. Šolski svetovalni delavci razporejajo otroke v razrede, kar ni preprosto, saj je težko ugoditi vsem željam staršev in otrok. Ravnatelji nas seznanijo s cilji, ki si jih zastavijo za novo šolsko leto, strokovni delavci pa svoje delo načrtujemo v skladu z učnimi načrti in smernicami za delo, ki pa so v skladu s cilji šole. Ob koncu avgusta prejmemo šolski koledar za prihajajoče leto in načrtujemo aktivnosti. Načrtujemo jih znotraj strokovnih aktivov, vendar jih kasneje usklajujemo z ostalimi aktivi. Do določenega dneva v septembru oddajamo letne delovne načrte, kjer so načrtovane vse naloge, vsebine, cilji, sredstva in udeleženci. Učitelji načrtujejo do ure natančno, svetovalni delavci pa aktivnosti po mesecih. Med šolskim letom in ob koncu šolskega leta oddajamo poročila o realizaciji dela. Poleg vsega omenjenega dela, ki je izključno tehnične narave, se je na novo šolsko leto treba tudi psihično pripravljati. Delo z ljudmi, predvsem pa z otroki, terja določen napor.

Pripominjam, da priprava na šolsko leto obsega še marsikaj, kar je specifika vsake šole posebej, zato ni smiselno omenjati podrobnosti, ki pa ravno tako terjajo določen čas in znanje. Ravnatelji bi se v tem poglavju razpisali, saj so šole med počitnicami zasedene s pleskarji, kovinarji, mizarji, vodovodarji. Menjavajo se okna, nekje se gradi, drugje podira, ponekod je popravila potrebna kuhinja, drugje telovadnica. V razredih manjka miza, nekdo potrebuje drugačno tablo, tretji že več let čaka na računalnik … Tudi to je priprava na šolsko leto.