 |
|
|
|
|
Ukrepajmo hitro in pravilno!
Prva pomoč pri poletnih nezgodah:
Na počitnicah nas ali naše otroke velikokrat doletijo majhne nesreče, od sončnih opeklin, odrgnin in ranic do bližnjih srečanj z osami, čebelami, pajki, meduzami in drugimi neprijetnostmi. S pravilnimi reakcijami lahko zelo veliko pomagamo pri lajšanju posledic poletnih nezgod.
Sončne opekline Možna bolezenska znamenja – rdeča, vroča, občutljiva koža – mehurčki – srbenje, nato luščenje kože
Kaj naredimo najprej? – Otrokovo kožo navlažimo s hladilnim mazilom ali hladnimi obkladki, ki jih položimo na predel, ki je napet ali pordel. Tako bomo kožo ohladili in draženje zmanjšali. – Če je otrok v stanovanju, naj ima opečene dele kože odkrite in izpostavljene zraku; če pa je zunaj, ga pred soncem dobro zavarujmo. – Če se pojavijo mehurji, ki otroka pečejo, mu dajmo sirup s paracetamolom. – Če je otrok dobil opeklinske mehurje, ima vročino, višjo od 39 °C, in se slabo počuti, pojdimo z njim k zdravniku. Takoj pokličimo zdravnika, če ima otrok vročino in je njegova koža suha, je zmeden ter zaspan (to so znaki sončarice), medtem pa mu skušajmo temperaturo znižati z mlačnimi obkladki. – Otrok naj ne gre na sonce najmanj 48 ur.
Sončarica Možna bolezenska znamenja – temperatura je višja od 38 °C – vroča koža, ki je suha in ni potna – dremavost – hiter pulz – zmedenost, ki ji sledi nezavest
Kaj naredimo najprej? – Otroka popolnoma slecimo in ga dajmo v hladen prostor. – Izmerimo mu srčni utrip in temperaturo. Če ima več kot 40 ˚C, takoj pokličimo zdravnika ali pojdimo z njim takoj na urgenco. – Če nima več kot 40 ˚C, mu temperaturo poskusimo počasi znižati. Če imamo ventilator, ga vključimo in začnimo otroka ohlajati z mlačnimi vlažnimi obkladki. – Na čelo mu položimo led in mu dajmo dovolj piti. – Redno mu merimo temperaturo, da bomo videli, ali se znižuje.
Zaščita pred soncem: Najbolj učinkovito zdravilo proti posledicam sončnih žarkov je preventiva. Preden gre otrok na sonce, mu kožo dobro zaščitimo. Na glavi naj ima klobuček ali čepico. Če je otrok zunaj v zelo vročem ali soparnem vremenu, nanj pazimo. Starejši se bo verjetno raje zatekel v senco, manjši pa se nevarnosti sončnih žarkov ne zaveda, zato moramo nanj paziti mi – še posebej če sonca ni navajen.
Piki žuželk ali ožig meduze Pik žuželke je redko nevaren, razen če se pojavi alergijska reakcija z močnim zatekanjem in nezavestjo, če gre za pik v usta ali žrelo, kjer bi zatekanje lahko povzročilo težave z dihanjem, ali če je otroka opikal roj žuželk (takrat je strupa v njegovem telesu več, kot ga lahko prenese). V vseh naštetih primerih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Možna bolezenska znamenja – majhno mesto vboda, v katerem ostane želo – ali pa tudi ne – zatekanje na mestu pika in bolečina – rdeča oteklina s koščki ožigalk, ki se držijo kože – če gre za alergijsko reakcijo ali pik v usta ali žrelo: težave z dihanjem – znaki šoka – pospešen srčni utrip, vlažna in bleda koža, znojenje in slabost
Kaj naredimo najprej? – Otroka potolažimo in umirimo, da se bo strup čim manj širil po telesu.
– Če otroka piči čebela ali osa: Če želo še vedno tiči v koži, ga z noževo konico ali nohtom odstranimo. Mešička na vrhu žela ne stiskajmo, sicer bomo iz njega v otrokovo telo iztisnili še več strupa. Da bi zmanjšali bolečino in oteklino, dajmo na pičeno mesto hladen obkladek iz razredčenega kisa (če je otroka pičila osa) ali iz sode bikarbone (če je otroka pičila čebela). Mesta pika ne drgnimo, obkladek samo položimo nanj. Kožo lahko namažemo tudi s hladilnim mazilom. – Če gre za pik v ustih ali grlu: Če želo vidimo, ga s pinceto odstranimo. Otrok naj pije hladno vodo ali sesa ledeno kocko. Takoj poiščimo zdravniško pomoč. – Če je otroka ožgala meduza: S peskom odstranimo ostanke ožigalk, ki se držijo otrokove kože. Predel umijmo z vodo ali milom in vodo – če ju imamo na voljo. Bolečino in draženje omilimo s hladilnim mazilom ali ledom.
Zaščita pred žuželkami Poskrbimo za to, da bomo imeli pripomočke za prvo pomoč, če otroka piči žuželka, vedno na zalogi. Imejmo jih vedno s seboj, ko gremo na počitnice. Ker je najboljša preventiva, v potovalno lekarno vedno vključimo tudi repelente. Če je otrok močno alergičen na osji ali čebelji strup, naj ima okoli vratu obesek, na katerem to piše, da mu bodo, če ga bodo te žuželke pičile, znali pomagati.
Pik kače Edina strupena kača pri nas je gad (modrasa skorajda ni več) z značilnimi, verigi podobnimi lisami po hrbtu. Pomembno je, da si zaradi morebitne izbire protistrupa zapomnimo, kakšna je bila kača. Če je otroka pičila kača, ga odpeljimo v najbližjo bolnišnico ali pokličimo rešilca. Pik kače (pravzaprav ugriz) je vedno nevaren. Ukrepati moramo hitro, še posebno če je otroka pičila strupena kača. Vendar je smrt zaradi pika kače redka, in to celo v deželah, kjer je veliko strupenih kač.
Možna bolezenska znamenja – oteklina in bolečina na mestu pika – sled enega ali dveh ugrizov – bolečina ali odrevenelost, ki se razširi po celi nogi ali roki
Kaj naredimo najprej? – Kožo okrog pičenega mesta očistimo in povijmo. To bo pomagalo najti mesto ugriza, ko pridemo v bolnišnico. – Otroka takoj odpeljimo v najbližjo bolnišnico. Če je mogoče, naj leže, mi pa z njim. – Prizadetega dela telesa naj ne premika in ne dviga više od glave, sicer se bo strup hitreje razširil po telesu. – Otroka umirimo in potolažimo. Če je oznojen in bled, ga ogrejmo. – Pičenega mesta ne prevežimo, niti iz mesta ugriza ne posesajmo strupa. Tega danes ne svetujemo več. Podobno ravnamo, če otroka piči pajek.
Ureznine in praske Za majhne ureznine in praske lahko poskrbimo sami, za večje pa zdravnik, vendar je dobro pred tem že pravilno oskrbeti rano. Najprej jo očistimo in po potrebi pokrijemo ali obvežemo, da preprečimo dostop bakterijam in nastanek vnetja. Najboljša obveza za ureznino ali prasko je kos sterilne gaze, ki jo položimo na poškodovano mesto in pritrdimo tako, da ima zrak dostop do rane. Samo obliž uporabimo, če se je otrok urezal, saj tako preprečimo, da bi se rana okužila.
Kaj naredimo najprej? – Če je rana velika in krvavi: Rano pokrijmo s čisto tkanino, ki ne pušča dlačic, krpo, žepnim robcem ali samo z dlanjo. Poškodovani del mora biti ves čas više od srca. Tkanino pritrdimo čez rano s povojem – trdno, vendar ne tako tesno, da bi prekinili dotok krvi. Če začne kri pronicati skozi povoj, prek spodnjega čvrsto prevežimo novega. Otrok naj leži z glavo navzdol. Da mu bo udobneje, jo lahko malo podložimo. Poškodovani del telesa naj bo dvignjen, na krvavečo rano pritiskajmo do 10 minut. Takoj pokličimo rešilca!
– Če je rana majhna ureznina ali praska: Otrok naj sede, nato pa mu ureznino ali prasko pazljivo umijmo z milom in vodo. Odstranimo vso umazanijo ali pesek. Če zaradi tega rana znova zakrvavi, pritisnimo nanjo čisto gazo. V otrokovo kopel vsujmo polno dlan soli. Tako bomo kožo laže očistili in preprečili okužbo. Rano prelepimo z obližem, ki ima dovolj veliko podlogo, da jo vso pokrije. Na rano ne dajmo vate, saj se bo zaradi sprijetih bombažnih vlakenc prilepila nanjo, zato se bo rana počasneje celila. Praske so navadno obsežnejše in jih je treba zaščititi pred drgnjenjem. Za to uporabimo večji kos sterilne gaze, ki jo ob straneh prilepimo na kožo s kirurškim lepilnim trakom. Obliža nikoli ne lepimo neposredno na rano, saj to pri odstranjevanju povzroča hude bolečine.
Opazujmo rano in takoj pokličimo zdravnika, če čez dan ali dva opazimo, da se od rane širijo rdeče proge. To pomeni, da je rana verjetno okužena.
Vir: Mama je moja zdravnica, avtorice Miriam Stoppard, izdala Prešernova družba 2003 |
|
| |||||||||||||||
