|
|
Sankanje
Sankanje je skoraj gotovo prva oblika otrokovega spoznavanja zimskih radosti. Vendar vožnja po zasneženem hribu ob nespametnem obnašanju lahko privede do neugodnih, tudi tragičnih posledic.
Sani, na katerih sedi otrok, naj ne bodo sredstvo za dokazovanje poguma in dirjanje. VEDNO MORA BITI HITROST SANKANJA TAKA, DA SE LAHKO USTAVITE! Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora smučar do 12. leta starosti uporabljati zaščitno smučarsko čelado, KAR VELJA TUDI ZA SANKANJE!
Bodite pozorni na naslednje: – Pred sankanjem preverite vse vitalne dele sank, od vrvice do konstrukcije. Če so sanke poškodovane, se z njimi ne odpravljajte na sankališče! – Otroka s sankami nikoli ne pustite samega, saj lahko kaj hitro zaide na smučarsko progo, kjer sankanje ni dovoljeno. – Za otroka, ki nima navadnih sani, ampak plastičen UFO-krožnik, lopato idr., izbirajte za spuste čim bolj gladke dele sankališča. Pri hribovitem terenu lahko spuščanje po bregu z omenjenimi težje vodljivimi pripomočki poškoduje hrbtenico. – Sanke ne smejo imeti nikjer ostrih robov. – Vrvica mora biti tako močna, da vzdrži transport potnika na sankah v hrib in se ne pretrga v trenutku, ko bi to najmanj pričakovali. – Sanke naj imajo ročaje ali leseno naslonjalo, kamor se otrok lahko prime ali nasloni, da ne bi zdrsnil nazaj. – Otrokove noge in stopala varno namestite na sanke. – Če je le mogoče, izberite lesene sanke. Če se odločite za plastične, pa naj bodo iz kakovostnega materiala, ki dobro prenaša mraz, tako da se zaradi krhkosti ne razletijo.
Spuščanje po bregu s plastičnimi vrečami, avtomobilskimi gumami, plastičnimi lopatami itd. je pravzaprav nevarnejše kot sankanje. Tovrstnih »prevoznih sredstev« namreč ni moč tako dobro krmiliti kot klasične sanke. (tcm)
Vir: http://www.policija.si/si/preventiva/jrm/smuka/sankanje.html
Sledi: Drsanje |
|
| |||||||||||||||