Avtorica: Tina Cipot Mal

Čisto prvi koraki na ledu

Učenje drsanja

Zadnja leta postaja drsanje vse bolj priljubljen šport. Tudi najmlajši bi si seveda radi obuli tiste skrivnostne čeveljce z rezilom in se zadrsali po ledeni površini. Ponujamo vam nekaj nasvetov ob čisto prvih korakih na ledu.

Oprema

Prve korake na ledu s čisto pravimi drsalkami lahko otrok naredi pri treh in pol oziroma štirih letih. »Za to starostno obdobje so primerne drsalke, katerih čevelj je oblikovan kot pancer in ki so po dolžini nastavljive. Dajejo namreč dovolj opore za gležnje, obenem pa ni treba vsako leto kupovati novih,« pravi Luka Klasinc, nekdanji umetnostni drsalec na ledu in vodja strokovne šole rolanja in drsanja Lucky Luka. Cena novih drsalk je običajno 10 tisočakov in več, zelo dobra izbira za drsalce začetnike pa so tudi rabljene drsalke, saj so navadno zelo malo obrabljene.

Čelada je priporočljiva, ni pa obvezna. Če jo otrok nosi, je pomembno, da je pravšnje velikosti, da torej na otrokovi glavi ne opleta.

Pravilen položaj

Pravilen položaj je preža: kolena naj bodo mehka in rahlo pokrčena, drsalec pa mora biti nekoliko nagnjen naprej. Otroku tak položaj najpreprosteje razložimo tako, da mu svetujemo, naj se postavi, »kot da bi šel na kahlico«.

Prvi koraki na ledu – naj bodo samostojni

»Velikokrat vidimo, da starši otroka na drsalkah vlečejo po ledu. Ta način ni pravilen!« trdi Luka Klasinc. Otrok mora na ledu najprej shoditi, na začetku mora torej stopicljati oziroma korakati po ledu.

Zato storimo tako:

Postavimo se za otroka. Ta naj na ledu stoji samostojno, za ravnotežje naj roke razširi v odročenje in po ledu počasi stopiclja naprej. Mi pa mu le sledimo in skrbimo za varnost – ga torej po potrebi ujamemo pred padcem.

Tako lahko preprečimo, da bi otrok padel prevečkrat in zato izgubil veselje. Pri tem je treba paziti na to, da se otrok ne bo obešal na naše roke. Na ledu mora stati samostojno, mi smo tam le za varnost.

Igraje do znanja

Da bi otrok zmogel sam vstati z ledu in suvereno predrsati večje drsališče, je potrebnih približno deset ur aktivnega in vodenega učenja drsanja. Da pa bi mu bilo drsanje v veselje, ga je treba motivirati z igro. Tako se lahko otroci igrajo 'med dvema ognjema', 'kdo se boji črnega moža', 'lisička, kaj rada ješ', pri tem stopicljajo po ledu in se skozi igro učijo položajev, ki so del drsanja – počepi, smuk preža, dvig noge oziroma prenašanje teže z ene noge na drugo …

»Ko bo otrok osvojil koracanje, bo po ledu kmalu začel tekati. Ko bo pri tem dosegel zadostno hitrost, mu bodo drsalke omogočile drsnost nekaj centimetrov, potem pa se bo ta drsna razdalja daljšala,« pojasnjuje Luka Klasinc. Otrok bo zadrsal.

Drsenje

Da bi mali drsalec dobil občutek, da je na ledu mogoče tudi drseti, ne le stopicljati, se lahko ponovno igramo: denimo igrico 'taksist' – otrok se prime za kolena in mi (ali pa kak prijateljček) ga primemo za pas in ga porivamo naprej; ali pa 'vlak' – skupina drsalcev se prime za roke (ali pa vsak naslednji prime sprednjega za pas) in se kot kača premika naprej po drsališču.

Poskusite tudi vi

Če ste morda med tistimi, ki jih drsanje mika, pa tega nikoli niso poskusili, naj vas potolažimo: nikoli ni prepozno. »Meja je le v glavi,« pravi Luka Klasinc, ki trdi, da so številni starši malih učencev drsanja po nekaj obiskih drsališča tudi sami nataknili drsalke in ugotovili, da je vse skupaj prav zabavno.