|
|
Na pomoč, krče imamo!
Kolike pri dojenčkih
Mladi starši velikokrat poročajo, da njihov nekaj tednov stari dojenček, ki je sicer navadno miren in dobrovoljen, velikokrat neutolažljivo joka, celo kriči. Pri tem ne pomaga noben preizkušen način tolažbe, obup staršev pa je iz dneva v dan večji. Naj vas potolažimo – verjetno gre za trebušne krče (kolike), ki sami od sebe minejo do 4. meseca.
Kolike so tako pogoste, da pediatri pravijo, da so normalne, čeprav so starši zaradi njih velikokrat zaskrbljeni. Pogosto je najhuje okoli tretjega meseca, nato pa se do četrtega vse skupaj uredi. Kako vemo, da so krči? Trebušni krči sami po sebi ne pomenijo resne zdravstvene težave. Še več, otroci, ki jih mučijo kolike, so navadno zdravi in lepo uspevajo. Otrok s krči se proti večeru običajno ne more umiriti, ne glede na to, kaj vse poskušamo narediti. V obraz postane rdeč in od bolečin krči noge k trebuhu. Tudi iz spanca se nemalokrat zbudi s predirljivim jokom. Vzrok za te krčevite bolečine ni znan. Kako pomiriti otroka? Da bi ga pomirili, uporabimo vse načine, ki se praviloma obnesejo prek dneva. To pomeni, da ga bomo morda morali nenehno dojiti ali hraniti po steklenički, previjati, mu pomagati podreti kupček, ga pestovati, zibati, hoditi z njim po stanovanju, pri čemer nam leži prek rame, ga dati v nosilno vrečo in si ga priviti k telesu (kengurujčkanje), navijati glasbo, da bo okrog njega ves čas hrupno, ali ga voziti v vozičku. K zdravniku? Če mislimo, da otrokovega joka ne moremo več zdržati, se posvetujmo z zdravnikom. Ta nas bo pomiril že s tem, ko nam bo povedal, da je otrok zdrav. Morda bo predpisal dicyclomine, ki sprošča prebavila in lajša kolike pri starejših otrocih. Vendar tega zdravila navadno ne predpisujejo otrokom, ki še niso stari šest mesecev. Poskrbimo tudi zase Predvsem se pomirimo in si dopovejmo, da bo težava minila. Kadarkoli otrok čez dan spi, spimo tudi mi. Tako bomo laže zdržali naporne večere. Na obisk povabimo dobro prijateljico ali prijatelja. Ob sproščenem pogovoru bo tudi za otroka vzdušje manj napeto. Pogovorimo se tudi z drugimi starši, katerih otroci so imeli kolike. Ko bomo spoznali, da nismo edini, bomo ta čas laže prestali.
Še nekaj nasvetov: – Otroka položimo s trebuhom na topel termofor, zavit v brisačo. Položimo si ga na roko, tako da leži s trebuhom navzdol. – Masirajmo ga. – Poskusimo z dudo ali mu ponudimo dojko. Morda pa bi rad nenehno sesal. – V tem napornem času dneva otroka okopajmo. Topla kopel sprosti večino dojenčkov, čas najhujšega joka bo tako hitreje minil. Če kopanja ne mara, ga ne razburjajmo še dodatno. – Če dojimo, smo morda pojedli kaj takega, kar bi otroku lahko povzročalo težave. Poskusimo ugotoviti, ali je tako. Obenem pa je jasno, da ob kruhu in vodi ni moč zdravo živeti, zato se ne izpostavljajmo drastičnim dietam. – Če otroka hranimo z mlečno formulo, razmislimo o zamenjavi znamke ali pa otroku ponudimo posebno, otrokom s krči prilagojeno mleko. – Dojenčku lahko ponudimo čaj ali pa posebne kapljice proti krčem. Vendar ne uporabljajmo nikakršnih zdravil, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom.
Vir: dr. Miriam Stoppard: Mama je moja zdravnica, Prešernova družba, 2003
|
|
| |||||||||||||||