Povej mi pravljico!

Pravljice so stare toliko kot človeštvo. Ljudje so si v začetku pripovedovali zgodbe predvsem zato, da so si razlagali delovanje »višjih sil«, kasneje pa tudi zato, da so prenašali izkušnje na mlajše rodove in so se ti preko zgodb učili določenih plemenskih pravil in običajev. Zgodbe so se v daljni preteklosti prenašale iz roda v rod le ustno.

Ko se je pojavil prvi množični pisni medij – knjiga, so ljudje začeli pravljice zapisovati in jih tudi brati. Še vedno pa so si pogosto pripovedovali zgodbe – pri delu na polju, ob kmečki peči, ob dolgih poteh …

Več o temi je v januarski številki revije zapisala mag. Andreja Burger Muhič, profesorica razrednega pouka z OŠ Drska iz Novega mesta.