Dober učitelj je zagotovo tudi dober človek

Piše: Mirjana Pintar

Stereotip o idealnem učitelju z nadnaravnimi sposobnostmi, ki se nikoli ne razjezi in ga čustva nikoli ne zanesejo, nima nikoli slabega dneva, ne drži več. Kakšen je potem dober učitelj? Tak, ki ima v glavi cele enciklopedije? Tak, ki ima v razredu vedno mir in tišino? Ali pa mogoče tak, ki se ga učenci še leta radi spominjajo? Učitelj mora biti ne le strokovnjak s svojega področja, ampak predvsem dober človek.

Učitelj je pri opravljanju svojega pedagoškega dela sicer omejen z učnim načrtom, ki ga mora izpeljati, vendar je skoraj povsem svoboden glede učnih metod in oblik ter odnosov z učenci. Zlasti pri slednjem se lahko izkaže s svojo zavzetostjo in osebnim odnosom do učencev. Preproste definicije, kakšen je dober učitelj, ni. Številni raziskovalci so se ukvarjali z vprašanjem, katere skupne osebnostne lastnosti imajo idealni učitelji, vendar so ugotovili, da se med seboj zelo razlikujejo. V glavnem ima večina od njih naslednje lastnosti: odprtost, zmožnost vživljanja v druge, pozitivno samopodobo, osebnostno zrelost ter pripravljenost za prilagajanje spremembam in novostim.

Na prvem mestu dobra strokovna usposobljenost

Preprosta definicija idealnega učitelja je nemogoča tudi zato, ker mu učenci, ravnatelji in učitelji sami pripisujejo različne lastnosti ali pa istim lastnostim dajejo različno pomembnost. Učencem in dijakom se zdi najpomembnejše, da ima učitelj smisel za humor, da je pravičen, dosleden in da mu lahko zaupajo. Pri učitelju spoštujejo njegovo upoštevanje dogovorov in zmernost v zahtevah. Pomembne se jim zdijo tudi njegove fizične lastnosti: urejenost, privlačnost in prijeten glas. Ne nazadnje pa se jim zdi pomembno tudi to, da učitelj jasno in pregledno obravnava učno snov, da poudarja bistvo, pomaga posameznim učencem pri učnih težavah in se zanima zanje. Učitelji na prvo mesto postavljajo doslednost, nato strokovnost, zavzetost, empatijo in pravičnost. Pedagoginja in psihologinja Milena Kejžar, predavateljica na različnih seminarjih za pedagoške delavce, ugotavlja, da prisojajo ravnatelji največjo pomembnost temu, da je učitelj dobro strokovno usposobljen, sprejemljiv za novosti in da jih zna vnesti v svoje delo. Cenijo tudi učiteljevo iskrenost, odprtost in komunikativnost.

Glede večnega vprašanja, ali se dober učitelj rodi ali naredi, obstajajo različna mnenja. Milena Kejžar je prepričana, da ima lahko človek prirojeno željo po delu z otroki, lahko pa se strokovno, pedagoško in osebnostno izpopolnjuje in postane dober učitelj. Na razpolago ima veliko seminarjev, ki mu pri tem pomagajo.

Dober učitelj postavi meje

Za dobrega učitelja se ji zdi najbolj pomembno, da ima rad otroke in svoj poklic ter da je najprej srečen in zadovoljen sam s seboj. To pomeni, da oddaja pozitivno energijo, je do otrok razumevajoč, toleranten in se zna z njimi tudi pošaliti, da sprosti napeto situacijo. Na svojih seminarjih svetuje učiteljem, naj že na začetku šolskega leta postavijo pravila in meje, učence seznanijo s svojimi pričakovanji in zahtevami, pa tudi s posledicami kršenja pravil. Pri tem mora učitelj vztrajati in biti dosleden, saj se tako učenci ob njem počutijo varne, mu zaupajo in vedno vedo, kaj lahko pričakujejo. Dober učitelj ustvarja prijetno in sproščeno ozračje ne samo v odnosu z učenci, ampak tudi s svojimi sodelavci.

Iz učiteljskih, svetovalnih in ravnateljskih izkušenj Milena Kejžar ugotavlja, da je za učitelja pomembno tudi to, da je iskren do sebe, do svojih učencev in do njihovih staršev. To pomeni, da zna sporočiti tudi neprijetne stvari, pri svojih lastnih osebnih težavah pa naj učencem to prizna in čustev ne potlači. »Učitelj pridobiva avtoriteto s tem, da učencem nekaj iskreno pove. To velja tudi takrat, ko iskreno prizna, da nečesa ne ve ali ne zna. Otroci zelo hitro ugotovijo, da se učitelj spreneveda, in to mu zelo zamerijo,« meni Milena Kejžar. Tako kot iskrenost učenci od učitelja pričakujejo, da se lahko nanj zanesejo in mu zaupajo svoje težave, brez strahu, da jih bo izdal.

Spopadanje z napornimi situacijami

Mnogi učitelji obupujejo nad situacijo v šolstvu in ne verjamejo, da se lahko sploh še kaj spremeni ali izboljša. Nezadovoljni so s seboj in s svojim poklicem, kar jim preprečuje, da bi bili dobri učitelji. Milena Kejžar pravi, da bi bilo treba učitelje opremiti z znanji, ki bi jim pomagala obvladati naporne situacije pri delu z učenci. Na pravi poti do dobrega učitelja pa so tisti, ki se nenehno izobražujejo, izpopolnjujejo in se prilagajajo spremembam, z veseljem sprejemajo nove izzive, se vključujejo v aktivnosti v šoli in zunaj nje, imajo radi učence, so do njih tolerantni in poskušajo biti objektivni. Taki učitelji so prej ali slej nagrajeni z zadovoljnimi in motiviranimi učenci, najboljši pa tudi z državno nagrado za šolstvo.

Mag. Marinka Marovt je profesorica angleškega in slovenskega jezika, dolgoletna ravnateljica  in sedaj predstojnica območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Celju. Leta 2002 je prejela državno nagrado za posebno uspešno vzgojno, izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju osnovnega šolstva. Nagrado si je prislužila s svojo aktivnostjo v okviru šole in predanostjo svojemu poklicu. Spodbujala je ustvarjalnost in kulturno udejstvovanje ter z veseljem sledila novostim. »Kot učiteljico me je zanimalo vse. Nemirni duh v meni je iskal vedno nove izzive tudi ob pouku. Rada sem se posvečala otrokom brez staršev in tistim iz socialno ogroženih družin. Trudila sem se, da so jih sošolci sprejeli, in sem še posebej čutila z njimi. Tudi kasneje, ko sem bila že ravnateljica, sem učitelje spodbujala k humanosti,« pripoveduje Marinka Marovt.

Zanjo je dober učitelj tisti, ki gleda na otroka kot na celovito osebnost, spoštuje njegove potrebe in je usmerjen k vzgojno-izobraževalnemu procesu. Zaveda se, da vseh otrok ni mogoče učiti enako, kajti vsak otrok je poseben. Pomembno se ji zdi tudi, da učitelj spoštuje pozitivno čustveno diskriminacijo; otrokom, ki prihajajo iz socialno neugodnega okolja, nameni več pozornosti kot tistim, ki je dobijo dovolj v družini. Tako na neprisiljen način poišče pravo pot do otroka. Dober učitelj ima po njenem mnenju čut, da zna v otroku spodbuditi občutek lastne vrednosti, tako da lahko tudi najbolj neuspešni zablestijo. Marinka Marovt verjame v pozitivno naravnanost in v veliko moč pohvale, ki je zelo močno motivacijsko sredstvo.

Poklic učitelja je zaradi spremenjene vloge le-tega, spreminjanja učencev in zaradi sodobne informacijske družbe vedno teže opravljati, saj učitelj ni več edini vir informacij in brezpogojna avtoriteta. Toda s prilagajanjem spremembam in s pozitivnim odnosom do pedagoškega dela je še vedno mogoče biti dober učitelj. Tak, ki iz učencev izvleče kar največ in najboljše ter jim da poleg uporabnega znanja še dobro popotnico za življenje.

Učencem in dijakom se zdi najpomembnejše, da ima učitelj smisel za humor, da je

pravičen, dosleden in da mu lahko zaupajo.

Učitelj mora biti najprej srečen in zadovoljen sam s seboj.

Dober učitelj se nenehno izobražuje, izpopolnjuje in se prilagaja spremembam.