|
| |
|
Uredničina beseda
- SEPTEMBER 2004 | |
Prvič
Prav živo se spomnim, kako je bilo, ko sem
morala – še nadobudna študentka novinarstva – narediti svoj prvi
intervju. In to z Ladom Leskovarjem, za moje pojme enim največjih
pevcev, kar jih pozna Slovenija. Bilo me je tako strah, da sem že dva
dni prej na bradi dobila tri mozoljčke, metuljčki v želodcu pa mi niso
hoteli dati miru. Bilo me je peklensko strah! Vse dokler mi ni stisnil
roke in me povabil, da mojo prvo resno novinarsko zadolžitev opraviva ob
kavici. Zdaj bi morala verjetno reči, da sem ugotovila, da je v bistvu
čisto tak, kot sem jaz ali ste vi, pa ne bom ... Pravzaprav se je
izkazalo, da je natanko tak, kot sem si v svoji glavi zarisala –
uglajen, neverjetno eleganten, skoraj nadzemeljski, vsekakor pa topel in
prijazen, da so mi kolena počasi nehala šklepetati in so se besede malce
manj zatikale. Povsem me je prevzel. Intervju pa je
bil – no, ja – za začetnico čisto spodobno narejen.
Nekaj podobnega, strahospoštovanje, prepleteno z radovednostjo, me je
prevevalo, ko sem prvič prijela v naročje štručko, ki sva ji z možem
nadela ime Svit. Po prvi jutranji svetlobi, želeč, da bi bilo življenje
prijazno do njega. Zdaj je že skoraj petleten gusar, pa me občutek
strahu, da ga bom kje nehote polomila, še ni čisto izpustil iz rok. In
se velikokrat sprašujem – občutijo tako tudi drugi? Tisto neizmerno
ljubezen, ki se v čašo dni zliva skupaj s previdnostjo, z zavestjo, da
so nam otroci dani na posodo, na preizkus, saj veste – kakršni ljudje
smo sami, takšne otroke bomo vzgojili. Dan za dnem se sprašujem, delam
prav, narobe, se učim, berem, iščem ... in si obenem vedno dajem
dovoljenje za napake. Sebi, možu, sinu ... Kako tudi ne, saj ljudje
vendar nismo popolni! Zdaj se ponovno nečesa lotevam – prvič. Začasnega
urednikovanja pri tej reviji namreč. In tisti strah me je spet čisto
narahlo zagrabil, kajti revija Otrok in družina je v zadnjem letu
postala del mene. Metuljčki so se ponovno oglasili, treme je za dobro
malho, obenem pa sem polna radovednosti in vznemirjenja. Prijateljica mi
je nekoč dejala, da so težave le kamenčki na cesti življenja, ki jih
moramo preskakovati. Sami in s prijazno pomočjo drugih. No, pa poskusimo
... |
|
Tina
Cipot Mal |
|
v. d.
odgovorne urednice
|
|
P. S. Svoji urednici Mojci želim trenutke sreče
in zadovoljstva ob povečanju družinice in ji obenem izrekam zahvalo – v
zadnjem letu sem se od nje ogromno naučila, upam, da bom znala to znanje in
izkušnje s pridom uporabiti. |
|
Iskanje po vsebini naših spletnih strani ali po slovenskem spletu
| |
|