KRTKI

 

Ko se v deželo najavi pomlad, se v meni prebudi krtek. Oborožim se z zvedavostjo in na gredicah oprezam za prvimi znaki, da bodo iz zemlje pokukali zvončki, narcise, tulipani, hijacinte. S pogledom božam preprogo trobentic, sine pa poskuša zapiskati nanje. Mož ta čas sicer godrnjavo preverja, ali je s kosilnico vse v redu, kajti zopet bo treba kositi naš ljubi travnik. A če ga pogledam v obraz, je jasno – oči se mu svetijo. Juhu za pomlad!
Kaj kmalu pa s sinom že kopljeva po zemlji in sadiva nje cvetn okras. Rožice nama pomenijo sprostitev, zemlja med prsti je namreč najboljša masaža za roke in dušo.
To najino povezanost preko rastlinic, ki jih sadiva na gredice, sem odkrila po naključju. Nekega dne smo se, utrujeni in slabe volje, po delovnem dnevu vračali domov. Ko smo se peljali mimo vrtnarije, sem predlagala – gremo kupit nekaj rožic za mojo gredico? Sine je odkimal – ne, hočem rožice in svojo gredico. Res smo nakupili nekaj nežnega zelenja in doma sva s sinom družno zasadila njegov košček zemlje. Slaba volja je izpuhtela, dišeča prst naju je napolnila z energijo, skupaj sva ustvarila nekaj lepega.
Obožujem pomlad. Pomeni rojstvo, neomadeževano pričakovanje, nov začetek. In če sva s sinom te dni slabe volje, natanko veva, kaj morava storiti. Sadit greva rožice. Poskusite tudi sami. Ko boste držali v rokah zeleno življenje, vas bosta preplavila mir in čisto, otroško veselje.