Koliko svobode naj ima najstnik?

Piše: Anja Zelnik

Ko otroci prestopijo prag adolescence, velikokrat rotijo starše, naj jim dovolijo malce več svobode – radi bi več izhodov, več druženja s prijatelji na javnih krajih, obiskovanja zabav, skratka več nenadzorovanih trenutkov. Starši pa se nemalokrat znajdejo pred vprašanjem, koliko svobode dejansko omogočiti najstniku. Svet je konec koncev lahko nevaren kraj.

Nekateri starši zaradi strahu pred tem, da bi bili »slabi in hudobni«, svojim potomcem omogočijo preveč svobode, in to na področjih, na katerih njihovi otroci še niso zreli, da bi se znašli in znali obnašati. Drugi pa se svojih otrok pretirano oklepajo in jim onemogočajo, da bi se soočili z odgovornostmi, s katerimi se kot mladostniki morajo soočiti. Kajti le s soočanjem s težavami, prevzemanjem nalog in njihovim reševanjem, s sprejemanjem odločitev in s tem tudi njihovih posledic bodo zoreli v samostojne mlade ljudi.

Raziskave kažejo, da se mladostniki počutijo najbolje in odraščajo najlaže, če imajo občutek, da so še vedno tesno povezani z družino, obenem pa jim je dovoljeno, da imajo svoje mnenje in da se morda celo ne strinjajo s starši. Biti slišan je namreč njihova (velikokrat neizpolnjena) želja. Kako ujeti ravnotežje med bližino in najstnikovo težnjo po neodvisnosti?

POSTAVITE MEJE

Vsi otroci se kdaj upirajo postavljenim mejam, toda po drugi strani si jih želijo in jih tudi potrebujejo. V svetu, ki se velikokrat zdi divji celo za odrasle, kaj šele mladostnike, so meje tiste, ki nam dajejo občutek varnosti. Naj se zdi še tako čudno, toda najstniki, ki jim starši ne postavljajo dovolj trdnih meja, velikokrat menijo, da jih starši pravzaprav ne marajo tako zelo.

»Nikoli mi nista rekla, da tega ne smem, čeprav sem sam vedel, da ni prav, da pijem. Pa nista, kot da bi jima bilo vseeno, kaj počnem zvečer s prijatelji.«

Seveda je najbolje, če meje postavimo že zelo zgodaj v otroštvu. Toda tudi postavljanje meja v zgodnjih najstniških letih je mogoče. Zavedati pa se morate, da bodo vaše meje, če jih boste postavljali šele pri otrokovih trinajstih letih, mnogo bolj »na udaru« in bodo mnogo konkretneje izzivane, kot če bi mu bilo pet let. Ne bojte se reči »ne«, konec koncev vas ne zanima, ali je sosedova 15-letnica lahko ob sobotah zunaj do polnoči. Ste vi bili? No, vidite ...

PONUDITE RAZUMNE IZBIRE

Možnosti postavljajo pred otroka zahteve in mu obenem dajo priložnost, da nekoliko nadzoruje dogajanje v svojem življenju. To deluje že pri zelo majhnih otrocih (»Bi zelen ali rdeč pulover?«) in tudi pri odraslih (»Dragi, bi pomil posodo ali pobrisal prah?«), zato seveda ne preseneča, če deluje tudi pri najstnikih. Recite svojemu 12-letniku, da mora biti matematična naloga končana do 21. ure, lahko pa izbere, ali jo bo naredil pred večerjo ali po njej. Ali pa denimo, da s svojimi prijatelji v soboto zvečer pač ne more viseti v zabaviščnem središču, zato pa lahko povabi nekaj svojih prijateljev k sebi domov, da bodo gledali film. Vi pa jim boste prepustili dnevno sobo.

Pri ponujanju izbir uporabite domišljijo in humor. Tako boste laže dosegli, da bo najstnik eno od ponujenih možnosti brez težav sprejel.

»Moja 15-letna hči je šla lani na valeto, torej zabavo ob koncu šole. Ker so izrazili željo, da bi tako »urejeni« naslednje jutro šli tudi po spričevala, so predlagali, da bi po končanem plesu nadaljevali zabavo nekje v mestu. Temu sem se uprla in predlagala, naj se po koncu plesa odpravijo k nam. Ostali starši so bili takoj za, otroci pa tudi. Z možem sva jim prepustila dnevne prostore hiše, pred tem pa še pripravila nekaj hrane in brezalkoholnih pijač. Presenečena sem bila, kako mirni so bili. Po dveh urah so s polnimi želodci sendvičev omagali na kavčih. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če bi do jutra hodili po mestu!«

SAMOSTOJNOST PO STOPNJAH

Ko najstnik dokaže, da si zasluži določene naloge, ki jih prinaša samostojnost, in zna sam »ravnati« z njimi, k paketu »dovoljenj« dodajte nov privilegij. Če denimo najstnica pokaže, da se zna držati postavljenih ur, ko mora biti doma, ko je njen uspeh na zahtevanem nivoju, njeno obnašanje pa sprejemljivo, podaljšajte izhod za eno uro. Pri tem poudarite, da se mora nove ure držati tako kot prejšnje, sicer boste privilegije ukinili.

Morda boste na začetku začeli s še bolj preprostimi privilegiji – naj najstnik sam izbere, katero znamko športnih copat mu boste kupili, pri tem pa vi postavite le zgornjo mejo vrednosti nakupa. Kasneje mu lahko dovolite, da si jih kupi sam, vi pa mu boste dali določen znesek. Ne pozabite na zahtevo, da vam mora prinesti račun. Če mu uspe najti ravnotežje med svojimi željami in zneskom, ki ste mu ga dali, in celo najde zase sprejemljive športne copate, ki pa stanejo manj kot dani denar, se dogovorite, da lahko razliko obdrži. Toda pod pogojem, da bo športne copate, ki jih je po lastni presoji sam izbral, nosil nekaj časa – vsaj dokler ne »razpadejo« ali jih ne preraste.

VARNOST IN ZDRAVJE STA PRVA!

Starši imajo zelo pomembno nalogo, da ščitijo otrokovo zdravje in varnost. Zato je treba najstnikom dopovedati, da imate kot starši pravico veta v vseh tistih aktivnostih in izbirah, ki bi katero od teh dveh stvari ogrožale. Pri tem se ne pustite izsiljevati ali izigravati, čeprav bo dopovedovanje, da nečesa ne dovolite, ker je nevarno ali nezdravo, verjetno zelo naporno. Toda najstniki imajo nemalokrat občutek, da so nad vsem in da jih nič ne more prizadeti. In ta občutek želijo tudi izzivati, želijo spoznavati nove stvari in se potrjevati. Zato je pomembno, da svojim adolescentom dopovemo nekaj drugega – da smrt in bolečine med najstniki sploh niso tako redka stvar. Toda ne povzročajo jih toliko bolezni, pač pa nesreče in nasilje.

RECITE KDAJ TUDI POPOLN »NE«

Za nekatere stvari se dejansko ne splača prepirati. Zeleni lasje, raztrgane hlače za v šolo, majica s kratkimi rokavi čez tisto z dolgimi ... To niso stvari, ki bi dolgoročno ogrožale prihodnost otroka. Zato pa so na svetu tudi take odločitve in pri njih je potreben odločen »ne«. Kajenje škoduje zdravju. To najstniki vedo. V teoriji. Toda v resnici ne dojemajo, kako je pravzaprav umreti pri 45 letih zaradi raka na pljučih. Zato je treba z njimi govoriti o posledicah določenega vedenja, ki jih bodo spremljale vse življenje. Pri tem ne bodite pridigarski ali najbolj pametni, pač pa jim pokažite, da ste tudi sami sprejemali slabe in dobre odločitve, ter jim povejte, kam so vas te pripeljale. Dopovejte jim, da ste vi tisti, ki držite roko nad določenimi odločitvami, dokler ne bodo sami dovolj stari in dovolj odgovorni, da bodo nase zavestno prevzeli tudi posledice – denimo posledice odločitev, da bodo pustili šolanje, da se bodo tetovirali ali si dali uhanček v popek itd.

VODITE, A NE NADZORUJTE

Če se boste postavili v vlogo voditelja ali usmerjevalca in se boste uprli želji, da bi otroka nadzorovali, ste na dobri poti, da z najstnikom vzpostavite pravi odnos. Večina najstnikov potrebuje možnosti, da preizkušajo (seveda v mejah, ki ste jih postavili vi!), da se celo prelevijo v nove osebnosti ali se izražajo skozi svoj videz. Naučiti se morajo, da imajo dejanja posledice. In da sprejmejo nase tudi slabe posledice nepravih odločitev. Seveda pa potrebujejo vaše vodenje, da se izognejo ubiranju preveč nepravih poti. Povejte otroku, kakšno je vaše mnenje o določeni zadevi, če seveda ne spada v kategorijo »popolnih nejev«, izrazite določene pomisleke, vprašajte: »Kaj misliš, kaj se lahko zgodi, če ...«, vendar želje ali podviga ne zasmehujte. Prepustite otroku, da sam pretehta in sprejme odločitev, četudi ste sami prepričani, da ni najboljša.

DOVOLITE OTROKU NAPAKE

Če želimo, da bodo naši otroci zrasli v odgovorne odrasle, ki znajo reševati težave in se ne bojijo ovir, jim moramo dovoliti, da se že v svojem otroštvu in najstniških letih tega naučijo. Reševanje težav, ocenjevanje situacije, sprejemanje odločitev so sposobnosti, ki so izrednega pomena za samostojno življenje. In otroci se jih lahko naučijo z veliko vaje – kar pomeni, da jim moramo dovoliti tudi, da kdaj naredijo napako, če seveda nista ogrožena zdravje in varnost oziroma ni na kocki kakšna močno kritična stvar. Napake naučijo otroke še nečesa – kako se po napaki pobrati, kako popraviti situacijo in začeti znova. Tega ne bodo nikoli znali, če jih bodo starši nenehno reševali iz zagat.

SLABE ODLOČITVE NAJ IMAJO POSLEDICE

Tudi v vaši hiši. Če ste se dogovorili s hčerko, da bo doma do 22. ure, vrne pa se šele ob polnoči, tega ne smete spregledati! Tako boste izgubili vso kredibilnost. Seveda pa naj bo kazen ukrojena glede na prestopek. Če je bil ta povezan z večernim izhodom, lahko le-te za nekaj časa prepoveste. Toda »hišni pripor« bo vplival na vso družino. Kaj, če bi mladi dami raje povedali, kako ste se počutili, ko ste jo čakali še dolgo v noč, nje pa ni bilo? Povejte ji, da morate kljub temu, da ste izgubili dve uri spanca, jutri vstati, pripraviti zajtrk in opraviti nekaj gospodinjskih del ter iti v službo. Ker je bila tako neuvidevna, da je zamudila domov, bo morala jutri zjutraj namesto vas opraviti določene naloge. Če tega zjutraj ne bo storila, se še vedno lahko zatečete k »hišnemu priporu«.

Koliko svobode torej omogočiti najstniku? Nekaj in počasi vse več. Dejstvo je, da se morajo starši s svojimi otroki nenehno pogovarjati in jim dopovedovati, da so na svetu stvari, ki niso stvar priložnosti, pač pa izbire: cigarete, alkohol, droge, spolnost in popuščanje v šoli. Težava je namreč v tem, da se zdi, kot da bi odprli Pandorino skrinjico – za najstnike, ki se bodo lotili ene od tveganih aktivnosti, obstaja večja nevarnost, da se bodo kmalu zapletli tudi v druge.