Mali pomočniki v kuhinji

Piše: Marija Demšar

Mmm, iz pečice prijetno diši ... Toda joj! Pod mizo leži kepa testa, tla so prekrita z moko, kot da bi bil na delu kakšen detektiv, odtisi lepljivih otroških prstkov pa so že po vseh omarah. Čeprav se z malimi nadobudneži v kuhinji skoraj vedno zgodi tako, nikar ne recite, da je bilo to zadnjič, ko so vam »pomagali«. Raje poglejte iskrice v njihovih očeh. In poskusite čisto njihove piškote!

Tako kot pri vseh drugih dejavnostih z otrokom je tudi pri aktivnostih v kuhinji pot pomembnejša od cilja. Imejmo se lepo, ko kuhamo, poskušamo, listamo po receptih, raziskujemo, izbiramo jedi - in ne nazadnje, ko pospravljamo.

Res je, v to zadnjo dejavnost je otroka najteže vključiti, a sčasoma bo spoznal, da je tudi čiščenje nereda sestavni del vsakega opravila. Tako bo preko prijetnih in malo manj prijetnih dejavnosti pridobival delovne navade in se učil samostojnosti.

Najprej poskrbimo za varnost

Podvigi, kakršen je kuhanje z otrokom, zahtevajo predvsem veliko potrpežljivosti, časa, pa tudi dobre organizacije. Kuhinja prav gotovo ni najbolj varen prostor v stanovanju, zato je pomembno, da otroku razložimo, da so noži, rezila in strgala nevarni in jih sam ne sme uporabljati. Skupaj si še pred resnejšimi kuharskimi podvigi oglejmo električne pripomočke, kuhalne plošče, pečico. Za to je primeren tudi kak dan, ko čistimo omare, štedilnik, pospravljamo predale ...

Otroka v kuhinji nikoli ne pustimo samega. Tudi če moramo samo v shrambo ali na vrt, naj gre z nami, saj bi mali raziskovalec lahko prehitro pozabil na vročo pečico in oster nož.

Tudi odrasli kuharji naj pridobijo navade, ki zagotavljajo varnost v kuhinji. Tudi če otrok pri pripravi hrane ne sodeluje neposredno, pazimo, da so ročaji posod na štedilniku vedno obrnjeni navznoter. Vžigalice, rezila in nože ter druge ostre predmete shranjujmo na otroku nedosegljivih mestih. Nesreča se lahko zgodi kljub temu, da otrok pozna vse nevarnosti.

Pred pripravo hrane opozorimo otroka na umivanje rok in mu dajmo tudi zgled, povejmo mu, zakaj je higiena v kuhinji potrebna, vendar ne pretiravajmo, da mu ne bomo privzgojili paničnega strahu pred bakterijami. Prepričajmo se še, ali smo primerno oblečeni, marsikateri malček bo ponosen, če mu bomo nadeli predpasnik, lahko pa mu izdelamo pravcato kuharsko kapo iz krep papirja, če si bo to želel.

Bonboni ali repa?

Seveda so bonboni bolj zanimivi kot repa. A so manj zdravi! Otrok bo sčasoma razumel, kaj mu s podobnimi primerjavami želimo povedati. Skupaj lahko v trgovini pogledamo, koliko konzervansov in barvil vsebuje kako živilo, in kmalu se bo tudi sam navadil prebirati napise na embalaži in prepoznavati škodljive E-je. Seveda je veliko odvisno od tega, kakšen pomen temu pripisujemo starši, vendar je prav, da se otrok kmalu zave, da ni vseeno, kaj pojemo. Tako ga bomo tudi laže prepričali, da bo užival zdravo hrano, in morda bo prvič poskusil solato ravno zato, ker bo vedel, da vsebuje veliko vitaminov.

Otroci lahko sodelujejo tudi pri pripravi hrane za sušenje, pri pripravi domačih marmelad, kompotov, vlaganju zelenjave, kisanju repe ... Vse to bodo dragocene izkušnje in neizčrpen vir pridobivanja znanja in navad.

Samo »ta slabša« dela mi daješ!

Otroku je navadno treba le malo namigniti, da bi lahko sodeloval pri pripravljanju hrane, pa bomo že imeli malega pomočnika ob sebi. Kaj kmalu pa bo spoznal, da je bolj zanimivo razbijati jajca, vsipati sladkor, izrezovati testo z modelčki ali si celo izmišljati recept kot pa hoditi na vrt po peteršilj in v klet po krompir.

Zato otroka povabimo k sodelovanju že takrat, ko izbiramo jed, ki jo bomo pripravili. Zanimivo bo listati po kuharski knjigi, v kateri so naslikane jedi, skupaj raziskovati, kaj bi se z izbrano hrano najbolje ujemalo, in zelo pomembnega se bo počutil, če bo lahko izbral sladico in jo kar se le da samostojno pripravil.

Seveda so dejavnosti otroka v kuhinji precej odvisne od njegove starosti, vendar imejmo v mislih, da naj bi sodeloval kar se le da enakopravno. Sicer se mu bo kmalu zazdelo, da je v kuhinji za služabnika, in ne za glavnega kuharja. Prepustimo mu čim več del, ki jih zmore, vprašajmo ga, ali predlaga še kakšno začimbo, preberimo mu recept, če pa že zna brati, lahko sam narekuje, kaj je treba še narediti.

Prav gotovo se mu bo zdelo imenitno, če mu bomo prepustili pripravo mize. Če je premajhen, da bi nosil dragocene krožnike, mu prepustimo pripravo prtičkov, pribora, dovolimo mu, da mizo okrasi po svojem okusu, pa čeprav je navaden dan. Priprava mize je tudi odlična priložnost, da otroku razložimo, za kaj se uporablja določen kos posode, zakaj imamo plitve in globoke krožnike, servirni pribor ...

Veselje je pomembnejše kot oblika piškotov

Testo smo razvaljali, otroške roke pa so izrezale unikatne piškote, ki niso zvezdicam, ki smo si jih zamislili sami, nič kaj prida podobni. Veselje in delovna vnema v otroških očeh narašča in ... nikar je ne pokvarimo s tistim: »Joj, ali se nismo dogovorili za zvezdice?!« Prav tako ne pokvarimo veselja, pa čeprav ugotovimo, da je na tleh luža zaradi pranja sadja – skupaj jo pobrišimo. Pomembno je, da to naredimo skupaj, ne da vse naredimo sami namesto otroka. Morda bo drugič ali tretjič bolj pazil, ne da bi mi pred tem stresli nanj ploho besed o pazljivosti. Pri vsakem opravilu je pomembno vodilo, naj otrok tisto, kar lahko, stori sam.

Otroku dajmo tudi priložnost, da sam preizkuša okuse. Predvsem pri pripravi sadnih kup, sokov, solat in namazov mu lahko zaupamo manjši del sestavin, ki so samo njegove in jih jim lahko sam po želji doda sladkor, sol, smetano ... Mi pa z ostalim delom pripravimo jed, ki jo bomo ponudili gostom.

Tudi pri krašenju sladic bodo otroci zelo uživali. Če bomo otroka večkrat povabili v kuhinjo, bo nekatere jedi kmalu znal pripraviti sam.

Nekaj preprostih receptov za male mojstre kuhinje:

TUNINI OBLOŽENI KRUHKI

Potrebuješ:

- 1 pločevinko tunine v naravnem soku (pazite na oster rob!)

- 3 žlice kremnega sira ali kisle smetane

- 1 žlico masla

- vloženo koruzo

- paradižnik

- rukolo ali drugo zeleno zelenjavo

- slane krekerje ali rezine kruha

Tunino streseš v posodo, dodaš maslo in sir. Vse to močno mešaš, da dobiš gladek tunin namaz. Krekerje oz. rezine kruha namažeš z namazom ter dodaš koruzna zrna, paradižnik in rukolo. Povabiš prijatelje ali domače in uživaš ob prigrizku.

SNEŽNE KROGLICE

Potrebuješ:

- 20 dag surove marcipanove zmesi

- 20 dag zmletih suhih marelic

- 3 žlice medu

- pol žličke cimeta

- 3 žlice kokosovih kosmičev

Marcipan, mlete marelice, cimet in med zmešaš v veliki skledi. Nato oblikuješ manjše kroglice, jih povaljaš v kokosovih kosmičih in polagaš v papirnate podstavke. Zelo imenitno bo, če boš papirnate skodelice s pomočjo svoje domišljije izdelal sam. Vse skupaj položi na lep pladenj in preseneti družino v hladnem zimskem večeru.

SLASTNI POLŽKI

Potrebuješ:

zamrznjeno listnato testo

mandljeve lističe

1 jajce

nariban parmezan

Listnato testo odtajaš pri sobni temperaturi. Na to misli kakšno uro prej, preden postaneš lačen. Testo narežeš na 1,5 cm široke trakove in vsakega posebej zviješ v klobčič. Na konec klobčiča zatakneš po dva lističa mandljev - tako narediš rožičke. Razžvrkljaš jajce in z njim premažeš polžke. Nato jih potreseš s parmezanom.

Na pekač položiš peki papir in nanj zložiš polžke. Pečeš 20 minut pri 200 ºC. Pečico ugasneš, odpreš vratca in počakaš, da se vse skupaj nekoliko ohladi. Nato s prijemalko previdno vzameš pekač iz pečice. Priporočilo: uporabi manjši pekač, da ga boš laže vzel iz pečice.