Avtorica: Mirjana Pintar

Ustvarjalni otroci so nenasitno radovedni

Nenavadna vprašanja brez konca, nezadovoljstvo s preprostimi odgovori, bujna domišljija in nenavadne ideje so znaki, da je otrok ustvarjalen. Če njegovo radovednost spodbujajo tako starši kot učitelji, je otrok na dobri poti, da zraste iz malega radovedneža v velikega inovatorja. Tako meni dr. Vid Pečjak, svetovno priznani psiholog, med drugim avtor številnih knjig o ustvarjalnosti in vodja delavnic ustvarjalnega mišljenja.                                                               

Znana je izjava ameriškega izumitelja Edisona, da je genij en odstotek navdiha in 99 odstotkov znojenja. Ali se lahko ustvarjalnosti naučimo?

Raziskovalci si glede izvora ustvarjalnosti niso enotni; nekateri trdijo, da so odločujoči genski vplivi, drugi menijo, da so vplivi okolja pomembnejši. Ustvarjalnost ima brez dvoma močne dedne korenine. V nekaterih družinah se pojavljajo ustvarjalci, v drugih ne. Vendar nas to ne sme zapeljati. Če se oče z nečim ukvarja, daje s tem tudi otrokom primerno znanje, pri čemer gre za vpliv okolja. Ustvarjalnosti se da do neke mere naučiti, saj obstaja vrsta tehnik ustvarjalnega mišljenja, ki se lahko uporabljajo na vseh področjih. Ustvarjalnost je treba začeti spodbujati že pri otrocih. Saj je mogoče tudi pri odraslih nekaj doseči, vendar ne bo pravega učinka, če ne bomo začeli že zelo zgodaj v otroštvu.

Kdo ima večjo vlogo pri spodbujanju otrokove ustvarjalnosti: šola ali družina?

Mislim, da družina. Otrok kaže neko spontano ustvarjalnost, ki se izraža kot inovacije, nove ideje in zamisli, nenavadna vprašanja in nezadovoljstvo z odgovori. Začne se z nenehnimi vprašanji »zakaj«: »Očka, zakaj kobilica skače? Zakaj je trava zelena?« Neuvideven očka nekaj časa odgovarja, potem pa pravi: »Kobilica skače zato, ker skače. Trava je zelena zato, ker je zelena. Ne sprašuj me več. Taka vprašanja postavljajo samo neumni ljudje.« Nato otrok preneha spraševati. Tako začnemo zavirati njegovo ustvarjalnost in radovednost, kar se v šoli lahko nadaljuje. Dr. Kupšcerjeva je raziskovala, ali je napredek ustvarjalnosti pri otrocih povezan z ustvarjalnostjo učiteljev. Raziskave so to povezavo potrdile: pri tistih učiteljih, ki so bili sami zelo ustvarjalni, je bil tudi pri otrocih viden velik napredek. Pri neustvarjalnih učiteljih je bil napredek otrok ničen ali celo negativen. To kaže, da ima poleg staršev tudi učitelj zelo velik vpliv na ustvarjalnost otrok.

Kakšno vzdušje v razredu naj ustvari učitelj, da bi bilo idealno za spodbujanje ustvarjalnosti?

Pri ustvarjalnem učenju predvsem ne sme biti pritiska, saj ta zniža raven ustvarjalnosti. Treba je biti sproščen, da lahko emocionalno ustvarjaš. Ko gre za pomnjenje, ima pritisk pomembno vlogo, ker se bo učenec več učil. V neki raziskavi so naredili takle poskus: otroci so pisali proste domišljijske spise. Otrokom v prvi skupini je učiteljica rekla, naj zelo pazijo, kako pišejo, ker bodo njihovi izdelki ocenjeni. Drugi skupini je dala navodilo, naj pišejo tako, da bodo čim bolj zadovoljni, spis pa ne bo ocenjen. Potem je primerjala spise glede na ustvarjalnost. Pokazalo se je, da je bila skupina, ki ji niso grozili z ocenami, veliko boljša. Ta poskus veliko pove o občutju in atmosferi v razredu, ki jo ustvarja učitelj, kar zelo vpliva na ustvarjalnost. Učitelja morajo imeti otroci radi, da pri pouku ni notranje napetosti. Vladati mora popolna svoboda v odgovarjanju. Dovoljeno mora biti spraševati tudi neumnosti, saj je pomembno, da učenec ni omejen v govorjenju in spraševanju.

S čim lahko učitelj zatre ustvarjalnost in radovednost v otroku?

To lahko stori že s tem, da ne dopušča divergentnega mišljenja, da dopušča samo take odgovore, kot je sam povedal ali kot piše v knjigi. S tem otroka omejuje v odgovoru, v njegovem mišljenju. Učitelji hitro opazijo znanje in marljivost otrok, slabo pa opažajo njihovo ustvarjalnost.

Kako zunanje preverjanje znanja vpliva na ustvarjalnost?

Zunanje preverjanje ima tako pozitivne kot negativne lastnosti. Negativno je, da vztraja predvsem pri znanju in ponavljanju, pri količini učenja, ne ugotavlja pa otrokove inovativnosti in fleksibilnosti. Dobra stvar pa je v tem, da smo tako laže primerljivi z drugimi šolami in državami − vsaj v tem pogledu. Ustvarjalno učenje zahteva bolj individualen pouk, kar je v tako velikih razredih skoraj nemogoče, ker se učitelj ne more posvečati posameznikom in potem vzame neko splošno raven, ki ni prilagojena niti najboljšim niti najslabšim.

Ali so ustvarjalni ljudje inteligentni in obratno: ali so inteligentni ljudje nujno tudi ustvarjalni?

Veliko znanstvenikov je našlo zelo nizko medsebojno odvisnost med ustvarjalnostjo in inteligentnostjo. Nove raziskave pa so pokazale še, da ta obstoječa soodvisnost ni linearna. Do neke stopnje sicer napreduje linearno: tisti, ki je inteligenten, je tudi ustvarjalen in obratno. Pri visoko inteligentnih ljudeh, ki imajo IQ okrog 110 ali 120, pa soodvisnosti ni več. Nekdo je lahko visoko inteligenten, ne da bi bil tudi ustvarjalen, nekdo drug je lahko visoko ustvarjalen, ne da bi bil tudi inteligenten. 

Imajo ustvarjalni otroci kakšne skupne lastnosti? Če pomislimo na znane izumitelje, so se večinoma vsi težko prilagajali okolici.

Ustvarjalni otroci so zelo izvirni, zlahka prehajajo iz enega predmeta v drugega. Tolerantni so do še tako nenavadnih problemov, svobodni so v mišljenju, ne mislijo vedno tako, kot drugi od njih zahtevajo. So nekonformisti, težko se prilagajajo avtoriteti in okolju v mišljenju in stališčih, saj si vsako stvar razlagajo na svoj način. Pogosto imajo tudi smisel za humor, ki je tesno povezan z ustvarjalnostjo.

Ustvarjalni učenci so lahko za učitelje zaradi nenehnega postavljanja nenavadnih vprašanj in neprilagajanja avtoriteti zelo moteči. Kako naj učitelj z njimi pravilno ravna?

Ustvarjalni otroci so zelo moteči učenci. Kako ne bi bilo moteče, če želi otrok vse po svoje razložiti  in se nikoli ne strinja z učiteljem? To je tudi razlog, zakaj jih šola velikokrat potlači. Posledice so lahko usodne, saj otroci nehajo biti ustvarjalni. Učitelj nepravilno reagira, če učencu reče, da govori neumnosti. Pravilna reakcija učitelja bi bil odgovor, da določene stvari še niso ugotovljene in da ima mogoče tudi prav. Zelo je pomembno, da učitelji ne zahtevajo konformizma, da so tolerantni, potem se bo ustvarjalnost povečevala. Obstajajo pa tudi individualne razlike med učenci, saj se nekaterim preprosto ne ljubi delati in učiti, četudi je učitelj zelo ustvarjalen. Znani znanstvenik Edison je končal samo prve razrede osnovne šole. Ni se več vrnil v šolo, ker mu je učitelj rekel, da je osel. Res pa je, da ga je potem učila njegova mati, ki je bila sama zelo izobražena.

»Otrok že zgodaj kaže spontano ustvarjalnost, ki se izraža kot nove ideje in zamisli, nenavadna vprašanja in nezadovoljstvo z odgovori.«

»Ustvarjalni otroci so nekonformisti, težko se prilagajajo avtoriteti in okolju v mišljenju in stališčih, saj si vsako stvar razlagajo na svoj način.«

»Ustvarjalnost je treba začeti spodbujati že pri otrocih. Saj je mogoče tudi pri odraslih nekaj doseči, vendar ne bo pravega učinka, če ne bomo začeli že zelo zgodaj v otroštvu.«