|
| |
DOJENJE PO CARSKEM REZU
Avtorica: KARMEN MLINAR, svetovalka za dojenje pri La Leche League
International
Nosečnice se morda sprašujete, ali je dojenje po carskem rezu sploh mogoče.
Da! Matere, ki so rodile s carskim rezom, lahko normalno dojijo. Ne glede na to,
ali že vnaprej veste, da boste rodili s carskim rezom, ali ne, je dobro, da se
pripravite tudi na to možnost. Raziskave so pokazale, da je dobra porodna
izkušnja zelo pomembna za nadaljnji poporodni potek. Tudi če se zgodi, da bo pri
vašem porodu potrebna medicinska intervencija, še ni vse izgubljeno.
Irena:
»Da bom rodila s carskim rezom, sem vedela že pred porodom. Zaradi precej
zapletene ginekološke operacije je v vseh mojih papirjih z rdečim svinčnikom
pisalo: carski rez. Ob cmoku, ki sem ga morala požreti že ob misli, da nikoli ne
bom »zares« rodila (Kakšna neumnost! Seveda sem rodila!), sem se zelo intenzivno
ukvarjala še z negotovostjo in s strahom, da ne bom mogla dojiti, da dojenček ne
bo imel česa piti. »Ne, naš Mihec pa ni dojen,« mi, visoko noseči, zaupno
razlaga soseda z vnučkom v vozičku. »Veš, naša Andrejka je imela carski rez, in
potem ne moreš dojiti. Ker nimaš mleka.« Pika. Amen. Mleka po carskem rezu ni,
tako pravi ljudski glas.
In potem sem rodila s spinalno analgezijo. Kakšni dve uri po carskem rezu so mi
prinesli mojega sinka, strahoma, res strahoma sem ga prislonila k prsim,
nerodno, začetniško, oh, ko bi vsaj lahko dojila! Sinko je brez obotavljanja
zagrabil bradavičko. In sesal, željno, pohlepno, zadovoljno. Še sama nisem mogla
verjeti, da je vse tako zelo preprosto, da lahko na vse svoje strahove v
trenutku pozabim.
»A ti pa dojiš?« me nekaj mesecev kasneje vpraša soseda. »Dojim, ja.« »Tebi je
lahko, naša Andrejka pa je imela carski rez, veš.« »Jaz tudi,« se ji prijazno
nasmehnem in odpeljem voziček naprej.
NOSEČNICE
Ko se pripravljate na porod in razmišljate o svojem porodnem načrtu, je dobro,
da se s porodničarjem ali babico posvetujete o možnostih, ki so na voljo,
uporabi anestetikov … Če je le mogoče, lahko s primerno pomočjo in podporo
zdravstvenega osebja dojite tudi takoj po porodu s carskim rezom.
Ste vedeli, da:
– dojenčkovo sesanje spodbuja hitrejše krčenje maternice pri materi in pospešuje
njeno celjenje?
– dojenje čustveno zbližuje mater in otroka? Če sta mati in otrok med porodom in
po njem ločena, je to zelo pomembno.
– dojenje pomaga materi, da se počuti bolj izpopolnjeno?
PO PORODU S CARSKIM REZOM
Po porodu s carskim rezom boste potrebovali več pomoči. Takoj po operaciji se
boste morda počutili šibke, lahko da vam bo slabo. V nekaterih porodnišnicah v
prvih urah po porodu s carskim rezom otroke odpeljejo in matere z njimi ne
sobivajo. Za dober začetek dojenja je zelo pomembno, da se novorojenček doji
pogosto in pravilno. Dogovorite se z zdravstvenim osebjem, da vam bodo dojenčka
pogosto pripeljali na dojenje in da ga v vmesnem času ne bodo hranili s formulo,
če tega ne želite. Sestre v porodnišnici ali vaš partner naj vam pomagajo pri
dvigovanju, nameščanju in pristavljanju otroka za dojenje.
Med porodom s carskim rezom in po njem boste dobili anestetike, sredstva proti
bolečinam in morda tudi antibiotike. Zdravila, ki jih dajejo materam v
porodnišnici, so z dojenjem združljiva. Če vas ne boli premočno, lahko sredstva
proti bolečinam tudi zavrnete ali jih zaužijete po podoju, ni pa nujno. Bolj
pomembno je, da se vi dobro počutite, da vam je udobno in da ste sproščeni, to
je za začetek dojenja zelo spodbudno.
PRISTAVLJANJE
Matere, ki so rodile s carskim rezom, imajo lahko več težav s pristavljanjem
dojenčka. Pri pristavljanju si pomagajte z veliko blazinami, da podprete sebe in
otroka. Pomagate si lahko tudi z zvitki iz brisač in odej. Poskušajte dojiti v
različnih položajih, da najdete tistega, ki vam bo najbolj ustrezal in bo za vas
najbolj udoben. Rana na trebuhu je lahko še nekaj časa občutljiva in zelo
boleča. Zato dojenčka nekaj časa v določenih položajih morda ne boste mogli
udobno dojiti. V porodnišnici se lahko pojavijo težave s pristavljanjem in
udobnim nameščanjem, morda se ne morete svobodno gibati zaradi infuzije,
monitorjev, bolnišnične postelje. Pokličite osebje na pomoč. Za prve tedne po
carskem rezu so najprimernejši položaji, kjer oba, mati in otrok, ležita, pa
tudi t. i. položaj »ameriške nogometne žoge«.
Petra:
Med svojo prvo nosečnostjo sem zelo veliko prebrala in se poučila o dojenju,
njegovi pomembnosti. Najbolj me je skrbelo, ali bom znala otroka pravilno
pristaviti, saj sem velikokrat prebrala, da je prav pravilna pristavitev najbolj
pomembna, saj posledično uredi marsikateri problem (razpokane bradavice, kolike
…).
Potem pa je po zapletu pri porodu sledil carski rez, po operaciji pa še en
zaplet. Preden sem otroka prvič pristavila k prsim, je minilo pet ali šest ur.
Najin prvi stik s pomočjo medicinske sestre je bil enkraten: mali je z njeno
pomočjo povlekel in opazila sem mokre ustnice in belkasto rumeno tekočino. Prav
odleglo mi je. Popoldanska sestra pa je otroka nekam čudno pristavila in
komentirala, da mali sploh ne more vleči, ker imam udrte bradavice. Tukaj se je
začela moja bitka za dojenje. Poklicala sem svetovalko za dojenje, ki mi je
svetovala prijem, ki naj bi pomagal pri izbočenih bradavicah (in je deloval!!).
Sama pri sebi sem bila precej jezna na sestre, saj je otrok vsakič, ko je prišel
iz »štacije«, polival belo mleko in pri meni ves čas spal kot top. Nemogoče ga
je bilo zbuditi. Ker ni bil zbujen, ni vlekel in seveda mleka ni bilo. Tretji
dan so sestre po tehtanju ugotovile, da sem brez mleka, in dete je dobilo
dodatek, jaz pa zdravilo za spodbujanje laktacije. Nisem se vdala; s pomočjo
pogovorov s svetovalko sem počasi pridobila samozavest, otroka pristavljala, ko
je le odprl usta, vpeljala vojaški red: pet minut na eni dojki, pet na drugi, pa
spet menjava, in z menjavami na pet minut sva se dojila pol ure; seveda sem
morala biti te pol ure precej aktivna, ker je otrok navadno želel zaspati nazaj
po nekaj potegih. Včasih je pomagal še mož; on mu je dvigoval obrvi, jaz pa sem
ga žgečkala pod brado in šele nato sem mu ponudila dodatek. V tem tempu sva
nadaljevala naslednjih 14 dni, ko je prvič zavrnil dodatek in je bil polno
dojen.
KAKO VZPOSTAVITI DOJENJE PO PORODU S CARSKIM REZOM?
Nekatere matere skrbi, kako se zaradi drugačnega vpliva hormonov sploh vzpostavi
dojenje, če otrok ni rojen po naravni poti. Ob vseh vrstah porodov, ne glede na
to, kako se otrok rodi, se izloči posteljica. Res je, da se ob porodu v
materinem telesu sprožajo določeni hormoni (predvsem oksitocin), toda telo se na
dojenje pripravlja že ves čas nosečnosti. Povišanje estrogena med nosečnostjo
spodbudi sistem mlečnih žlez in vodov k rasti. Takoj ob porodu raven estrogena
močno pade in v prvih mesecih dojenja ostane zelo nizka.
Ko se iz maternice izlušči posteljica, se v materinem telesu zopet dogajajo
hormonske spremembe, saj posteljica (placenta) med nosečnostjo izloča veliko
količino hormona laktogena. Skupaj z estrogenom raven progesterona ob porodu (izluščenju
posteljice) zelo močno pade, s tem pa sproži laktacijo – izločanje mleka. Torej
ne glede na to, kakšen porod ste imeli.
Oksitocin pa je tisti hormon, ki krči gladke mišice maternice med porodom in po
njem. Po porodu krči tudi gladko mišičje povezanih mrežnih celic okoli alveol
(mlečnih celic) in s tem izžema na novo proizvedeno mleko v sistem mlečnih
vodov. Oksitocin je zelo pomemben za izcejalni refleks.
MATERINA ČUSTVA
Porod s carskim rezom lahko močno vpliva na materino samopodobo, na njeno
sprejemanje dojenčka in na dojenje. Večina carskih rezov je nenačrtovanih.
Ženska, ki je želela naravni porod, pa se je porod zaključil s carskim rezom,
lahko doživlja močne občutke krivde, nezadostnosti, jeze. Morda žaluje zaradi
izgube nadvse čustvenega doživetja ob rojstvu otroka, morda se počuti
ogoljufano, nezadostno, morda jo moti brazgotina.
Materino počutje močno vpliva tudi na počutje dojenčka. Mati lahko po carskem
rezu doživlja tudi negativne občutke do otroka, zlasti občutke jeze (če je bil
otrok npr. prevelik ali obrnjen napačno). Če je bila med porodom v splošni
anesteziji in je bila več ur po porodu ločena od otročka, se lahko mati počuti
nekako odrezano od njega.
V tovrstnih primerih je lahko v pomoč, če sta z dojenčkom v pogostejšem stiku.
Mati naj dojenčka čim več pestuje in se ga dotika. Tako bosta laže nadomestila
manjkajoče trenutke po porodu.
Mati, ki je rodila s carskim rezom, nima samo telesnih brazgotin, pač pa tudi
čustvene. Svetovalke spodbujamo matere, naj se čim več pogovarjajo o svojih
občutkih; naj jih torej ne zadržujejo in ne premlevajo le same pri sebi.
Tina:
Carski rez mi je pomenil nekakšno razočaranje, občutek, da sem kot mati
odpovedala. Nihče mi ni nikoli povedal, zakaj je do carskega reza prišlo, zato
sem imela v tem pogledu velik manko v svoji duši. Rodila sem pozno popoldne,
zato sem otroka videla šele zgodaj zjutraj naslednjega dne. Sama sem imela
carski rez v splošni narkozi po osmih urah močnih popadkov, zato sem bila preveč
utrujena, da bi sploh lahko dojemala prve ure s svojim prvorojencem.
Kako sva se dojila? Težko je bilo, ker je bil otročiček prve tri dni bolj zaspan
in ni hotel vleči, še glave ni hotel prestaviti v pravo smer, tako da mi je
morala pomagati sestra. To je naredila tako grobo, da me je kar zabolelo pri
srcu, ko sem videla, kako je obračala otročičku glavo. Rekla sem ji, naj neha,
ona pa, da kakor želim, da potem pač ne bom imela dovolj mleka in bo otrok
stradal.
Res je prve tri dni izgubljal težo, četrti dan pa so mi ga stehtali in rekli, da
je na meji in da ga bodo, če še en dan ne bo pridobil kakega grama, dali na
infuzijo. Ponoči seveda ni bil z mano, ker sem bila na intenzivni negi, zato je
bila izguba teže še bolj očitna. Četrti dan, po tisti »grožnji«, sem se odločila
– vsakič ko je sin samo zastokal, sem ga »priklopila«. In tisti dan sva
preživela več ali manj v dojenju. Uspeh je bil tu, v enem dnevu je pridobil 100
g. Tako sva nadaljevala vse do odpusta iz porodnišnice. Motilo me je, da s šivi,
ki so me peklensko boleli, nisem mogla udobno dojiti, potem pa me je sestra, ko
sem jo prosila, naj mi ga pomaga prestaviti z ene na drugo dojko (zaradi bolečin
sem se komaj premikala), nahrulila, da nisem edina, za katero mora skrbeti.
Dojenje je kljub takim trenutkom kar dobro steklo in k sreči nisva imela s sinom
nobenih večjih težav. Verjamem pa, da bi mi bilo laže – tako dojiti kot tudi
navezovati prvi stik z novorojenčkom – če bi ne imela carskega reza v splošni
narkozi, pač pa z epiduralno anestezijo. Moj očitek porodnišnici je, da se o
psihološkem vidiku carskega reza z mano (in ostalimi »sotrpinkami«) ni nihče
pogovoril.
PRVI TEDNI DOMA
Mati, ki je rodila s carskim rezom, je imela težko operacijo in porod obenem.
Zato potrebuje res veliko počitka, da lahko okreva. Da bi se izognila vstajanju,
naj ima dojenčka v bližini ali v svoji postelji (če je poskrbljeno za varnost)
ali v otroški posteljici poleg svoje. Pri roki naj ima tudi otrokove pleničke,
tekočino za pitje in manjše prigrizke, tako da bo vstajanje in naprezanje kar
najmanjkrat potrebno.
Literatura:
- Breastfeeding after a Cesarean Birth, LLLI pamphlet, No 327-17
- Positioning Your Baby at the Breast, LLLI pamphlet, No 380-17
- THE WOMANLY ART OF BREASTFEEDING, LLLI, 2004
- THE BREASTFEEDING ANSWER BOOK, LLLI, 2003
- THE CAESAREAN, Michel Odent, Free Association Book, 2004
| |
|
