MEDIACIJA − NOVA KULTURA ODNOSOV
MARTIN LISEC

»Mladi so, če so upoštevani, cenjeni in če čutijo, da jim je zaupana odgovornost, sposobni delati čudeže,« sem pred kratim prebral na nekem spletnem forumu. Pravzaprav res: od začarane ujetosti v svet samozadostnosti in drobnih problemov vsakdanjosti do neke širše vizije življenja je pogosto res samo korak.

PLEVE IN ZRNJE

V sodobnem svetu se zdi, da se vse odvija z neznansko naglico. Gre za psihološki občutek, ki je deloma zagotovo tudi posledica sodobnega načina življenja. Dejavnikov, ki povzročajo tak občutek, je več. Eden prvih je količina najrazličnejših informacij, s katerimi smo vsak dan bombardirani: politična zaostrovanja, etnični spori, vojne in spopadi, vedno znova pomembne volitve na različnih koncih sveta, gospodarski prevzemi, politični škandali, športni dogodki, ki postavljajo mejnike v razvoju človeštva, vedno nove in čedalje uspešnejše metode za hujšanje, zavedanje in premagovanje stresa, pretresljive izkušnje estradnikov, tragične novice iz črne kronike, muhasto vreme, osvajanje vesolja, pa različne zanimivosti o odkrivanju novih živalskih vrst in tako naprej brez konca. Sodobna družba poleg tega daje vtis, da postavlja pred človeka vsak dan nove velike priložnosti, ki jih je treba zgrabiti hitro in takoj, sicer te bo kdo drug prehitel. Naslednji dejavnik je potrošniška družba, ki nas obremenjuje z občutkom nenehnega izgubljanja: v neštetih katalogih nas dan za dnem prepričujejo, da je treba pohiteti, če želimo izkoristiti velikodušne popuste – sicer bodo spet vse dobro in poceni blago pokupili drugi ... In še bi verjetno lahko naštevali. Devetnajstletni Matic je slikovito opisal to izkušnjo: »Včasih se mi zazdi, da sedim na drvečem vlaku. Skozi okno opazujem čudovite hiše, pokrajine in priložnosti, toda zaradi hitrosti drvečega vlaka si ne morem nobene niti zares ogledati ali se je dotakniti, kaj šele da bi se ob njej ustavil, jo pobožal, ji posvetil svoj čas, pozornost. Tisto pripovedovanje Malega princa o njegovi skrbi za vrtnico je dejansko pripoved o dogajanju na nekem drugem planetu …« Res je, življenje postaja – tudi brez uporabe računalnika – čedalje bolj virtualno.

Če se postavimo v kožo mladostnika, ugotovimo, da je odraščanje v tem času res prava avantura. Vsemu naštetemu se namreč pridruži še vse tisto, kar zaznamuje mladostno iskanje: oblikovanje identitete, nabiranje znanja, izkušenj, odkrivanje lastne vizije življenja, poslanstva in vrednot.

Kako naj se človek v tem sodobnem času nauči razločevati? Prepoznati in negovati zrnje ter brez občutka bolečine ali izgube pustiti, da veter odnese pleve? Kako prepoznati in se osredotočiti na bistveno?

MLADI IN SOCIALNE VEŠČINE

Pot je na videz preprosta. Strokovnjaki pravijo, da je pomembno, da mladi – pa ne le oni – danes pridobijo čim več veščin na različnih področjih. Gre npr. za funkcionalno pismenost, komunikacijske sposobnosti, veščine kritičnega razmišljanja itd. Veščine so pravzaprav orodja, ki pomagajo človeku zapletene procese življenja v sodobni družbi obvladovati in razreševati dosledno, uspešno, ustvarjalno in učinkovito; orodja, ki mu pomagajo, da ravna in se odloča v skladu s svojim prepričanjem in s svojo vestjo.

Posebno pomembne postajajo v sodobnem času t. i. »socialne veščine«. Pri njih gre, preprosto rečeno, za spretnost reševanja problemov, ki jih pred ljudi postavlja konkretno življenje. Za mlade je pomembno, da osvojijo določene socialne veščine, zato da lahko odgovorno poskrbijo zase in zaživijo svoje življenje bolj polno, bolj kvalitetno.

Med temeljne veščine, ki jih človek danes potrebuje za kakovostno in učinkovito življenje v družbeni skupnosti, sodi tudi sposobnost reševanja konfliktov. Posebne veščine, znanja, zlasti pa pozitivne izkušnje reševanja sporov so sestavni del socialne opremljenosti in so še posebno dobrodošle pri mladih, saj se lahko izoblikujejo v pozitiven vzorec reševanja problemov. Vedno, ko rešujemo konflikte na miren, miroljuben način, stopi na mesto izsiljevanja, groženj, verbalnega ali fizičnega nasilja mirno in konstruktivno sodelovanje pri iskanju skupne rešitve.

V zadnjih letih se v Sloveniji na različnih konfliktnih področjih pojavlja nova oblika mirnega reševanja sporov: mediacija.
 

MEDIACIJA, NOVA KULTURA ODNOSOV

Mediacija je dokaz, da ljudje zmorejo, znajo in hočejo reševati svoje probleme sami, zlasti tiste, ki zadevajo medosebne odnose. Mediacija je namreč postopek, v katerem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo ter ugotovijo, kje so točke njihovega spora, si izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in strahove ter poskušajo najti najboljšo rešitev zanje. Ker je postopek mediacije prostovoljen, v mediaciji sprti strani sami prevzameta odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Zato ima mediacija moč, da okrepi oziroma na novo vzpostavi odnos zaupanja in spoštovanja ali pa pomaga, da se odnos zaključi tako, da so čustvene in psihološke izgube čim manjše.

Postopek mediacije vodijo usposobljeni mediatorji, ki ne sprejemajo odločitev, stranema v sporu tudi ne svetujejo in ne predlagajo rešitev spora. Njihova naloga je, da zagotavljajo varno okolje, v katerem bodo lahko ljudje v sporu spregovorili in pojasnili svoje videnje spornih dogodkov. Ena ključnih nalog mediatorja je, da pomaga ljudem v sporu, da drug drugega poslušajo in slišijo. Samo tako je namreč mogoče razjasniti svoje cilje, razumeti in upoštevati stališča drugega ter oblikovati za obe strani sprejemljive rešitve spora.

Mediacija se uporablja na različnih področjih. Z njo lahko zelo uspešno rešujemo družinske konflikte, sosedske in druge civilne spore, konflikte, ki nastanejo v šoli, v naselju, na delovnem mestu in med organizacijami. Mediacija je uspešna tudi v reševanju gospodarskih sporov in sporov, povezanih z avtorskimi pravicami. Med ljudmi ustvarja novo kulturo medčloveških odnosov, ki temelji na konstruktivni komunikaciji, poslušanju drugega, upoštevanju želja in potreb ter iskanju skupne rešitve, ki bo zadovoljila obe strani.

Tudi mladi so lahko izvrstni mediatorji. Obstaja tudi t. i. vrstniška mediacija, ki se izvaja zlasti v šolskem okolju. Na nekaterih šolah, ki so se odločile z mediacijo reševati določene konfliktne situacije, so se učenci oziroma dijaki sami usposobili za mediatorje z namenom, da pomagajo vrstnikom reševati sporne situacije. »Mladi svoje spore rešujemo sami!« je svojo odločitev za mediacijo pojasnila Špela.

Mediacija ima številne pozitivne učinke pri mladih: spodbuja pozitivno komunikacijo, zmanjšuje nasilje in vandalizem, povečuje socialno opremljenost mladih, uči mlade mirnega načina soočanja z razlikami in drugačnostjo ter jih motivira za občutek pravičnosti v življenju.

Mediacija resnično vzpostavlja novo kulturo medosebnih odnosov.