Uredničina beseda - JANUAR 2006

Zadnje minute starega leta imajo simboličen pomen. Takrat se lahko ozremo na stvari, ki smo jih v tem letu naredili dobro ali slabo, na stvari, ki smo se jih naučili, na to, ali smo izpolnili nekatere zaobljube samim sebi ali pa preprosto pozabili nanje in se morda pretvarjali, da sploh niso del naših sanj in pričakovanj.
Kako ste preživeli leto 2005? Je bilo kaj posebnega? Morda je bilo
takšno kot moje, razburkano in nemalokrat malce preveč stresno. Ali pa je bilo mirno in spokojno? Morda ste se lotili projektov, ki vas izpolnjujejo in nenehno izzivajo, da segate še više, delate še bolje ...
Rada pomislim na staro leto, »opravim« z njim v njegovih poslednjih utrinkih. Potem pa pomislim na novo leto. Kaj si želim od njega? Kaj pričakujem od sebe? Kakšnih izzivov se bom lotila, kaj bom ponudila sebi in svojim najdražjim?
Vsak v sebi nosi neizpolnjene želje in sanje, ki jih odžene z roko, češ, ko bo čas za to. Kaj vas zavira pri tem, da bi morda »pravi« čas naredili že v novem letu?
Vsekakor je novo leto nepopisan list, naredimo si ga lahko takega ali drugačnega, je kot majhen otročiček, ki šele vsrkava svet. Res, nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri, naslednji teden, mesec ... Toda želje se nam ne bodo izpolnile same od sebe, zato jih moramo izpolnjevati, in ne le sanjati. Sicer nam bo v prsih ostal vzdih, kaj bi lahko storili, pa nismo ...
Zatorej – ko bomo v teh dneh drugim želeli srečno in zdravo novo leto, pomislimo nase in si ga ne le zaželimo, pač pa tudi naredimo. Pokažimo svojim otrokom, da so cilji in želje srca v tem svetu še kako pomembni in da se je zanje vredno potruditi.
 

 Tina Cipot Mal 

(Albert Einstein)