NOVI DRŽAVLJANI

Kar na lepem se Slovenija intenzivno ukvarja s tem, zakaj ni več otrok.
Vse smo že slišali. Da mlade generacije predolgo študiramo in prepozno vstopamo v družinsko življenje, da se izmikamo starševski odgovornosti, da imamo raje »mama hotel«, kot da bi se osamosvojili, poročili in začeli ustvarjati nova življenja ... Malo tiše se govori o tem, kako nenaklonjeni so delodajalci zaposlovanju mladih, zlasti zaposlovanju za nedoločen čas (ne, ni prijetno, če ti sredi nosečnosti poteče pogodba za določen čas), kako težko si je osnovati dom; kupiti prvo stanovanje.
Brez otrok ni prihodnosti, pravijo. Modrujejo o nizkem koeficientu rodnosti in o tem, da je Slovenija med državami z najnižjo rodnostjo v Evropi. Pri tem uperjajo prst na mlade, »ki nočejo«, in ugotavljajo, da bo zdaj pa res treba nekaj ukreniti. Ne morda zato, ker bi jih iskreno skrbelo za prihodnost mladih, pač pa zato, ker ta družba potrebuje otroke, ki bodo jutri kot davkoplačevalci in del aktivnega prebivalstva skrbeli za starajoče se prebivalstvo. Zato zdaj vlada razmišlja o aktivni demografski politiki, »katere minimalni cilj mora biti dvig rodnosti na raven, ki bo zagotavljala dolgoročno nemoteno reprodukcijo prebivalstva«, kot so februarja letos zapisali v predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki naj bi pomenila začetek ukrepov za »trajno povečanje rojstev v RS«.
Ker smo ravno pred mednarodnim praznikom žensk, dnevom praznovanja naše ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, naj spomnim na pomemben ustavni element enakopravnosti žensk. Namreč, svobodno odločanje o rojstvu otrok(a). To je dobro imeti v mislih, ko se bodo z velikimi pričakovanji izvajali ukrepi za »dolgoročno nemoteno reprodukcijo prebivalstva«. Da torej živimo v času, ko o rojstvu novih državljanov odloča par, ne država.
 

UTRINEK

PRETEKLE ŠTEVILKE

naslovne teme

Naslovnice  2002

Naslovnice  2003

Naslovnice  2004

Naslovnice  2005

Naslovnice  2006

Naslovnice  2007

Naslovnice  2008