 |
 |
|
|
|
| ||||||
|
Tako velika poraba zdravil ima negativne posledice na zdravje ljudi, saj je pri petih sočasno uporabljenih zdravilih verjetnost zapleta in neželenih učinkov že 80-odstotna, po drugi strani pa letno zavržemo najmanj za milijado tolarjev zdravil, denar torej, ki bi ga lahko porabili za skrajšanje čakalnih vrst na številne operacije. Del odgovornosti za pravilno rabo zdravil mora prevzeti tudi bolnik sam, in zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije skupaj z Lekarniško zbornico in Agencijo za zdravila začel ozaveščevalno in izobraževalno akcijo. Del te povzemamo tudi mi.
PRAVILNO JEMANJE ZDRAVIL V komunikaciji med bolnikom in vsemi, ki sodelujejo pri njegovem zdravljenju, naj bolnik prevzema vse bolj aktivno vlogo pri soodločanju o izbiri načina zdravljenja, zato je pomembno, da bolnik seznani zdravnika z vsemi zdravili, ki jih redno ali občasno jemlje; torej tako z zdravili, ki jih prejema na recept, kot tistimi, ki jih kupi sam, ter vsemi prehranskimi dopolnili naravnega izvora in alternativnimi pripravki (homeopatskimi zdravili). Ti podatki so za preprečevanje neželenega medsebojnega delovanja zdravil nujni. Koristno je, da bolnik izdela seznam vseh teh zdravil, vključno z odmerki, načinom jemanja in svojimi opažanji o delovanju teh zdravil. Ko zdravnik predpiše novo zdravilo, mora bolnik vztrajati, da mu zdravnik razumljivo razloži namen zdravila in opiše pravilen način jemanja. Informacije o zdravilu lahko bolnik dobi tudi v lekarni. Farmacevt je dolžan bolniku dati napotke o pravilnem jemanju zdravila, o previdnostnih ukrepih, o vplivu hrane in pijače na zdravilo itd. Tudi farmacevt mora ob izdaji zdravila ali prehranskega dopolnila izvedeti, katera zdravila bolnik morebiti že jemlje, da se preprečijo medsebojni učinki. Priporočljivo je, da se bolnik oskrbuje z zdravili v isti lekarni, s čimer se vzpostavi tvoren dialog s farmacevtom. Pred pričetkom jemanja mora bolnik skrbno prebrati priloženo navodilo in se v primeru nejasnosti posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Zdravilo je bolniku predpisano osebno in ga ne sme dajati drugim, ker bi jim lahko škodilo, čeprav imajo podobne težave kot on sam. Pomembno je tudi pravilno shranjevanje zdravila; priporočljivo je preveriti rok uporabe. Zdravilo navadno tudi jemljemo vedno ob istem času in v enakih časovnih presledkih. V primerih, ko je zdravljenje zahtevnejše, je dobro voditi dnevnik, beležiti odmerke in morebitna opažanja o delovanju zdravila. Odmerka samovoljno ne smemo spreminjati niti prekiniti zdravljenja brez predhodnega posveta z zdravnikom, saj nagla prekinitev jemanja nekaterih zdravil lahko vodi v neposredno škodljive posledice. Kljub pravilnemu jemanju pa lahko zdravilo povzroči neželene učinke; o njih je treba nujno poročati zdravniku.
ZDRAVILA IN INTERNET Danes ljudje pri iskanju informacij vse več uporabljajo internet, prek njega opravljajo nakupe, tudi zdravil. To poleg prednosti prinaša tudi veliko pasti. Pri nas z dovoljenjem delujeta le dve spletni lekarni, certifikacija spletnih lekarn v EU pa je na samem začetku. Zato se morajo bolniki, ki bi do zdravil želeli priti na tak način, zavedati, da je tovrstna ponudba najpogosteje nekakovostna, nevarna in da so zdravila pogosto ponarejena. Največ takšnih je na voljo za »zdravljenje« oziroma izboljšanje spolne funkcije, za zmanjšanje telesne teže, proti plešavosti. Veliko je zdravil, ki jih označujejo kot naravna, vsebujejo pa sinteze zdravil neznanega izvora, veliko je zavajajočih in lažnih obljub o njihovem delovanju. Pri spletnem nakupu leži vsa odgovornost na uporabniku, saj je spletna prodaja zdravil v znatnem obsegu nezakonita in nenadzorovana. Večina ponudnikov ni registriranih, nimajo strokovnega znanja o zdravilih, zdravila so pogosto pridobljena iz nepreverjenih virov in so lahko nevarna: lahko vsebujejo več ali manj zdravilnih učinkovin, kot je navedeno, lahko vsebujejo sestavine, ki sploh niso navedene (npr. pri izdelkih, ki so deklarirani kot naravni, so že velikokrat našli kemične sestavine, ki so sicer dovoljene le v zdravilih na recept), lahko vsebujejo sestavine slabe kakovosti s kemičnimi nečistočami (nevarna topila). Tudi informacije so posto nejasne in lažne: pripisujejo jim čudežne učinke, veliko je pretiranih obljub o lajšanju tegob, indikacije za uporabo so napačne, ni podatkov o uporabi zdravila, o tem, kdaj ga ne smemo jemati, ni opozoril o previdnostnih ukrepih. Posebna previdnost je potrebna pri problematičnih izrazih, kot so na primer čudežna ozdravitev, skrivnostna formula, ekskluzivni izdelek, antične učinkovine, brez tveganja, brez stranskih učinkov, v celoti naravnega izvora ... Vse to je pogosto pospremljeno z lažnimi pričevanji bolnikov ali s sklicevanji na lažne raziskave. Podobno tveganje, kot ga pomeni spletna prodaja, prinašata tudi kataloški nakup zdravil in kupovanje zdravil pri prodaji od vrat do vrat.
ZDRAVILA IN NJIHOVA INTERAKCIJA Za alkohol je znano, da lahko poveča, zmanjša ali izniči učinek zdravila, zato bolnikom ob terapiji z zdravilom uživanje alkohola vedno odsvetujejo. Manj pa je znano, da lahko na učinek zdravila vplivata tudi določena hrana in pijača. Tako naj se grenivkin sok ne bi užival z zdravili za srce in krvni tlak, z zdravili za zaviranje imunske odzivnosti (ciklosporin), z zdravili za zniževanje holesterola (atorvastatin, lovastatin, simvastatin), antihistaminiki in učinkovinami, ki delujejo na centralni živčni sistem. Med zdravili rastlinskega izvora so dobro preučene interakcije med zdravili in izvlečki šentjanževke, ki se uporablja pri blagih do zmernih depresivnih stanjih. Pripravki šentjanževke namreč dvigujejo raven jetrnih encimov in vplivajo na prenašalne proteine, zaradi česar je presnova zdravil, ki se presnavljajo v jetrih, lahko bistveno povečana, njihov učinek pa zmanjšan ali celo izgubljen. Ob sočasnem jemanju šentjanževke z drugimi zdravili se poveča tudi tveganje za resne neželene učinke. Navajajo primere krvavitev in celo neželene nosečnosti pri sočasnem jemanju šentjanževke in kontracepcijskih tablet. Če jemljemo katerakoli zdravila, torej velja, da pripravkov šentjanževke ne smemo uživati. Druge zdravilne rastline, kjer so mogoče interakcije s sinteznimi zdravili, so še ginko, česen, ginseng in glog. Česen, ginko in ginseng lahko povzročijo krvavitev, če se uporabljajo skupaj z zdravili, ki vplivajo na strjevanje krvi; izdelkov s temi rastlinami ne bi smeli uporabljati bolniki, ki se pripravljajo na operacijo. Pri jemanju zdravil za zdravljenje srca in ožilja pa so znani primeri medsebojnega učinkovanja s pripravki iz listov in cvetov gloga; tako tudi te pripravke pri jemanju sinteznih zdravil odsvetujejo.
ZDRAVILA V NOSEČNOSTI Posebno velika previdnost pri jemanju zdravil je potrebna v času nosečnosti in dojenja. Uporabljala naj bi se le nujno potrebna zdravila, ki jih predpiše ali svetuje zdravnik. Tudi zdravila brez recepta naj bi uporabljali le izjemoma in čim krajši čas ter pod pogojem, da jih svetuje zdravnik ali farmacevt. V času nosečnosti in dojenja so lahko škodljiva tudi nekatera zdravila rastlinskega izvora (npr. odvajalni čaj s krhliko) in nekatera prehranska dopolnila. Študije na živalih so pokazale toksičnost za zarodek in plod pri transanetolu, sestavini janeževega eteričnega olja; slednje vsebuje tudi estragol, ki ga je zaradi škodljivosti pri nosečnicah in doječih materah treba čim bolj omejiti. Previdnost je potrebna tudi pri aromaterapiji, saj se eterična olja pri vtiranju v kožo vsrkajo v kri.
SHRANJEVANJE ZDRAVIL Najprimernejša temperatura za shranjevanje zdravil je do 25 °C, in sicer jih hranimo v temnem in suhem prostoru. Nekatera zdravila, denimo v obliki injekcij, morajo biti shranjena v hladilniku. Zdravil vsekakor ne shranjujemo v kopalnici. Vedno morajo biti zunaj dosega otrok, shranjena v originalni embalaži, stran od drugih kemikalij. Starih in neuporabljenih zdravil ne mečemo v stranišče, smeti, kanalizacijo ali drugam v okolje, pač pa jih oddamo v za to namenjene zbiralnike komunalnih odpadkov ali pa o tem povprašamo v lekarni. Ob sprejemu v bolnišnico mora bolnik zdravnika seznaniti z vsemi zdravili, ki jih je redno ali občasno jemal v zadnjih treh mesecih, opozoriti ga mora tudi na morebitno svojo preobčutljivost za kako zdravilo. Bolnik naj tudi zahteva pojasnilo, če so zdravila, ki jih dobi v bolnišnici, drugačna od tistih, ki jih je redno jemal prej. Zdravil »za vsak primer« (še posebej antibiotikov) ne jemljemo s seboj na potovanja in počitnice, razen po nasvetu zdravnika. Je pa koristno imeti s seboj seznam zdravil, ki jih jemljemo redno ali občasno, ter ime in telefonsko številko osebnega zdravnika.
|
|
| |||||||||||||||
