MOŠKI SO DRUGAČNI, ŽENSKE TUDI
ALEX GREGORIČ, trener za odnose (Mars Venus Coach)
 

Gotovo ste jo že slišali, ali pa ste jo celo sami uporabili. V mislih imam prispodobo o moških z Marsa in ženskah z Venere. Pa ste vedeli, da jo je prvi uporabil dr. John Gray za naslov svoje knjižne uspešnice? Od leta 1994, ko je izšla tudi v slovenščini, smo je samo v Sloveniji kupili že več kot 25.000 izvodov.
 

O razlikah med moškimi in ženskami smo v tem času začeli razmišljati in govoriti konstruktivno, a še vedno v strahu, da ne bi koga užalili. Brez strahu! Kljub razlikam med spoloma smo drug drugemu potrebni, predvsem pa se eni od drugih lahko veliko naučimo.
 

NEREALNA PRIČAKOVANJA

Verjetno ni nikogar, ki ne bi opazil, da se zadnje čase zelo veliko govori, piše in razmišlja o prihodnosti naše dežele, predvsem v luči zmanjšane rodnosti. Tako politiki kot širša strokovna javnost skušajo iskati odgovore na vprašanje, zakaj se pari ne odločajo za otroke ali vsaj za več otrok. V tej razpravi, pa tudi ob drugih priložnostih pa nam po navadi postrežejo s podatki o manjšem številu porok, več zunajzakonskih zvezah in višji stopnji ločitev. Vse našteto nam daje vtis, kot da ne znamo več živeti v ljubečih in kakovostnih skupnostih, zvezah, kot da se moški in ženske ne znajdemo več v tem svetu, ko gre za resna razmerja z nasprotnim spolom.

Velik del težav, ki jih doživljamo v naših zakonih in seveda tudi v drugačnih zvezah, pa gre v večini primerov predvsem na račun preprostega dejstva, da se naša pričakovanja, povezana s partnerjem, partnerico, čez čas izkažejo za nerealna. Naenkrat ugotovimo, da oseba, ki jo ljubimo, ni povsem taka, kot se nam je zdela na začetku. In ker se ne znamo spopasti s tem dejstvom, ker nas nihče ni naučil, da gre za povsem običajne razlike, ker ne poznamo načinov za preseganje razlik, ker ne poiščemo pomoči … se raje razidemo, obupamo. Potem iščemo srečo v objemu druge osebe, zgodba pa se lahko kaj hitro ponovi. Vedno bolj se ukvarjamo s sabo, s svojimi razočaranji, in vedno težje se odločamo za resne zaveze, med drugim tudi za otroke. Kaj lahko storimo, da bi bilo drugače?

RES SE RAZLIKUJEMO

Veliko nas je, ki imamo to srečo, da smo v zvezi z osebo, ki jo imamo res radi. A to še zdaleč ne pomeni, da so naši dnevi prežeti z neskončnim romantičnim veseljem, čeprav seveda tudi obstaja. In prepričan sem, da se tudi vi občasno sprašujete, zakaj se zgodi, da je med vama tako zelo napeto, zakaj sta nesrečna, če pa se imata vendar tako zelo rada?

Razlike med moškimi in ženskami se po navadi skrivajo prav za temi napetostmi in težavami, ki jih skupaj doživljamo. Ni pomanjkanje ljubezni med partnerjema tisto, kar največkrat povzroča težave, temveč je zanje krivo pomanjkljivo razumevanje razlik med spoloma oziroma partnerjema.

Izzive, ki se nam v naših razmerjih s partnerji postavljajo na pot, lahko premagujemo le skupaj. A pogoj za to je, da spoznamo, kako smo si moški in ženske različni, kako drugače čutimo, se drugače odzivamo in drugače ljubimo.

Ljubeče razmerje med žensko in moškim ni nujno obsojeno le na sobivanje dveh, med katerima so se nekoč kresale iskre. Povsem mogoč je scenarij, kjer se ljubezen med partnerjema iz leta v leto le še krepi in raste. Da pa se ta scenarij lahko odvije, se morata oba naučiti razumeti in sprejemati svojega partnerja. Vse tisto, kar nas pri našem partnerju moti ali pa nam ni všeč, naenkrat ne bo več predmet nesporazumov, ko bomo razumeli, da se naš partner drugače loteva reševanja vprašanj in tudi komuniciranja.

Verjemite, za ustvarjanje srečnega in polnega odnosa porabimo enako količino energije kot za ustvarjanje napetosti in sporov. Gre samo za odločitev, kam bomo svojo energijo usmerili. Po navadi se bolj obrestuje, če jo usmerimo v dejanja, ki našega partnerja osrečujejo.

DAJMO, KAR ŽELIMO PREJETI SAMI

Obstaja kar nekaj pasti, v katere se vedno znova ujamemo tako moški kot ženske, in to po vsem svetu. Najpogostejša je ta, da dajemo tisto, kar želimo prejeti sami, namesto tistega, kar si naš partner (nasprotnega spola) želi prejeti.

Verjetno je težko izstopiti iz svojega sveta, iz svoje kože oziroma iz svojega načina videnja in sprejemanja sveta okoli sebe, in pogledati nanj skozi oči osebe nasprotnega spola (v tem primeru našega partnerja oziroma partnerice). Povsem naravno namreč težimo k predpostavki, da vsi vidijo stvari tako, kot jih vidimo mi. In zaradi vsega tega se trudimo svojim partnerjem dati tisto, kar bi v resnici radi prejemali sami, namesto da bi jim dali, kar potrebujejo ali si želijo oni.

Kot primer takega ravnanja lahko navedem situacijo, ki je mnogim znana. Moški se sooča s težavami in je pod hudim pritiskom. ONA bi mu rada pomagala, ga razbremenila, zato ga skuša pripraviti do pogovora, po možnosti s čim bolj podrobnim opisom vsega, kar ga teži. Prav to je namreč tisto, kar ona rada počne, kadar ima težavo: govori o njej, jo »da iz sebe«. Kadar ženske na široko govorijo o težavi, se večinoma po tem počutijo bolje. To pa je ravno nasprotno od tistega, kar večinoma radi naredijo moški, ko se soočijo s težavami. ON se po navadi raje umakne in razmisli o težavi v samoti, kjer v miru poišče rešitev. In prav zaradi tega lahko njeno spraševanje nanj deluje podobno kot navzkrižno spraševanje ali zasliševanje, zaradi česar se potem počuti še slabše, namesto da bi se počutil bolje. Njen dober namen, pomagati mu, mu prisluhniti, tako postane vir napetosti in frustracij namesto pomiritve. Vse to pa samo zato, ker svojemu partnerju daje tisto, kar bi si v taki situaciji želela prejeti sama, namesto da bi mu dala tisto, česar si želi on.

Seveda pa se lahko na drugi strani tudi moški nauči, da si ženska v težavni situaciji nikakor ne želi, da bi jo pustili samo iskati rešitev. ONA se želi o težavah pogovoriti. Torej, ko je ženska pod pritiskom, ji lahko moški svojo skrb pokaže preprosto tako, da ji prisluhne. Tako ji daje tisto, kar ona potrebuje, in ne tistega, česar bi si on želel v taki situaciji. Verjetno bi jo raje pustil pri miru, če pa bi že privolil v pogovor, bi ji ponujal nasvete in rešitve, saj je to tisto, kar po navadi povsem instinktivno potrebuje sam.

ISTE BESEDE, DRUGAČEN POMEN

Naslednja past, v katero se pogosto ujamemo, je različno razlaganje pomena istih besed, ki jih uporabljamo moški in ženske. Uporabljamo sicer podobne izraze, a jim večinoma dajemo različne konotacije in čustvene poudarke. Različno izbiramo tudi trenutke, v katerih te iste izraze uporabljamo. Kar seveda neizogibno privede do tega, da moški in ženske drugi druge z lahkoto narobe tolmačijo. Saj poznate tisto: »Ti me sploh ne razumeš!«

Moški večinoma uporabljajo besede zelo dobesedno in špartansko, ženske pa jezik večinoma uporabljajo bolj slikovito in poetično, z veliko pridevniki in metaforami. Če na primer ženska reče: »Zdi se mi, kot da me nikoli ne poslušaš,« ne pričakuje, da boste besedico »nikoli« razumeli dobesedno. Gre samo za način izražanja njenega razočaranja. Ker pa moški besede uporabljajo dobesedno, on misli oziroma razume, da mu ona razlaga, kako ji dejansko nikoli ne prisluhne. V taki situaciji je zelo verjetno, da bo prišlo do nesporazuma ali celo prepira, saj se bo on trudil ovreči njena čustva in ji dokazati, da jo posluša: »Kaj pa takrat, ko …?«

Moški in ženske se torej v odnosih s svojimi partnerji nasprotnega spola srečujejo s povsem različnimi izzivi: moški mora njo pravilno razumeti in jo podpreti, ko govori; ženska mora njega pravilno razumeti in ga podpreti, ko ne govori. Tišina je tista, ki si jo ženske zlahka razlagajo narobe.

Moški in ženske različno razmišljajo in predelujejo informacije. Ženske pogosto razmišljajo na glas in skozi pogovor odkrivajo rešitve in smisel. Na drugi strani moški večinoma o svojih izkušnjah in o slišanem razmišljajo potiho in se šele potem odločijo, kaj bodo rekli. Ko so moški tiho, to še ne pomeni, da so se zaprli vase, ampak lahko zgolj razmišljajo, kaj bodo rekli. In to lahko traja in traja, minute, ure ali več. Takrat si lahko ženske zlahka predstavljajo vse najslabše in najbolj črne scenarije. Veliko laže jim bo, če se bodo naučile sprejeti to tišino kot način moške komunikacije, če je ne bodo vzele osebno.

Dotaknili smo se samo dveh razlik med spoloma. Številni med nami se v svojih zvezah ali zakonih z njima spopadamo skoraj vsak dan. Sprejemanje in spoznavanje razlik med spoloma ter učenje tehnik za njihovo premagovanje je lahko neprecenljive vrednosti za izboljšanje vaših odnosov. Ne bojte se novih izzivov in ne obupajte samo zato, ker smo si različni. Prav te razlike so namreč tiste, zaradi katerih smo si bili na začetku všeč, mar ne? In ko se bomo naučili pravilno komunicirati v svojih zvezah, bo tudi prihodnost naše dežele verjetno bolj vesela.