NOVO ŽIVLJENJE – OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO

 NOVE MOŽNOSTI ZANOSITVE ZA NEPLODNE PARE
 HELENA LOVINČIČ
 

Eno od področij, ki so pri nas dobro urejena, so oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), saj Slovenija po podatkih, objavljenih v ugledni reviji Fertility and Sterility aprila letos, sodi med pet držav na svetu, kjer so stroški OBMP v celoti povrnjeni s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po sedanji ureditvi imajo ženske v rodnem obdobju pravico do štirih postopkov umetne oploditve, s prihodnjim letom pa bodo imele ženske do 35. leta starosti, ki bodo razvile zarodke dobre kakovosti, pravico do šestih postopkov. Strokovne razloge za to novost pojasnjuje predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal.
 

NOVOST – LE EN ZARODEK

Pri nas postopke OBMP izvajajo trije centri – Mariborska bolnišnica, Porodnišnica v Postojni ter Ginekološka klinika v Ljubljani; letno opravijo skupaj okoli 2.000 postopkov. Postopke umetne oploditve pri nas izvajajo že skoraj četrt stoletja. Neplodni par oziroma ženska v rodnem obdobju – od dopolnjenega 18. leta do 43. leta starosti – ima po sedanjih pravilih obveznega zavarovanja pravico do štirih postopkov za vsak porod živega otroka; če pride do nosečnosti in poroda, ima par nato znova pravico do štirih postopkov. Eda Vrtačnik Bokal: »Doslej smo ženski vstavljali dva zarodka hkrati, v tem času pa smo v laboratorijskem delu dosegli velik napredek, kar nam omogoča, da ugotovimo, ali je zarodek dobre ali slabe kakovosti. Tako se je ginekološka stroka odločila, da pri ženskah, ki so mlajše od 35 let in razvijejo najmanj dva zarodka dobre kakovosti, v enkratnem postopku vnesemo le enega in se s tem izognemo večplodni nosečnosti, ki pomeni tveganje tako za žensko kot za otroka, nadštevilne zarodke pa zamrznemo in vrnemo v naslednjih ciklusih.«
 

TVEGANJE V PRIMERU VEČPLODNE NOSEČNOSTI

E. V. Bokal: »Težava večplodne nosečnosti je v tem, da se ti otroci zelo pogosto rodijo prezgodaj, kar že samo po sebi pomeni določeno tveganje. Poleg tega imajo prezgodaj rojeni otroci težave z dihanjem, lahko se pojavijo možganske krvavitve, motorične težave, zanje je lahko značilna tudi slaba prilagoditev okolju. Ker pa imamo vsi samo en cilj – tako izvajalci teh postopkov kot pari, pri katerih postopek izvajamo – to je, da se rodi zdrav otrok, bomo s spremembo pravil povečali možnost, da se rodi zdrav, donošen otrok.

Druga velika prednost pri teh mlajših ženskah z dobrimi zarodki pa je ta, da lahko pričakujemo, da bodo praktično vse zanosile in bodo s tem takoj pridobile možnost tudi za drugo nosečnost, za nove štiri postopke. To pomeni, da ne bo omejitve pri številu otrok, ki si jih par želi. Kar zadeva vložena sredstva, pa lahko rečemo, da bo na začetku res potreben nekoliko večji vložek, ki pa se bo povrnil glede na nižjo porabo za nego in zdravljenje prezgodaj rojenih otrok. Po naših ocenah, ki temeljijo na izkušnjah belgijskega modela, bo pravico po novem uveljavljalo 20–30 odstotkov vseh žensk, ki potrebujejo postopek OBMP. To so predvsem ženske, ki prvič vstopajo v ta postopek.«
 

KAJ PA OSTALE ŽENSKE?

E. V. Bokal: »Pri teh pa se pravila ne spreminjajo. Še naprej bodo upravičene do štirih ciklusov. Kajti še vedno jim bomo vračali [p1] dva zarodka, sicer bi znižali možnost zanositve. Poudariti moram, da imajo te ženske, ki razvijejo zarodke slabše kakovosti, bistveno manjše možnosti za zanositev. Tudi v primeru, ko zanosijo, pogosto spontano splavijo. Pri starejših ženskah s pomočjo ultrazvoka sicer lahko vidimo, da so razvijajoči se folikli primerne velikosti, dobimo celo jajčne celice, za katere mikroskopsko ocenimo, da so dobre, nato se tudi te celice lahko oplodijo in razvijejo do blastociste, pa zatem pogosto nastane težava, da se ne ugnezdijo. Če pa se že ugnezdijo, zelo pogosto pride do splava. Pri starejših ženskah ta problem povezujemo z genetskimi nepravilnostmi jajčnih celic, na kar ne moremo vplivati. Že nekaj časa je zdaj znano, da je starost največji sovražnik postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. To pomeni, da bi lahko imeli možnost neomejenega števila postopkov, pa ne bi prišli do želenega izida. Zato pri starejših ženskah ohranjamo sedanjo prakso, da bomo še vedno vstavljali po dva zarodka hkrati, saj tako povečamo možnost nosečnosti, je pa pri teh ženskah možnost dvoplodne nosečnosti zelo majhna.«
 

DOLGA ČAKALNA DOBA ZA POSTOPKE Z DAROVANIMI JAJČNIMI CELICAMI

E. V. Bokal: »Glavni razlog za to, v nasprotju z drugimi medicinskimi področji, ni v pomanjkanju denarja, pač pa je težava ta, da ni dovolj darovanih spolnih celic. S tem se soočajo tudi drugod, ne le v Sloveniji. Darovanje moških spolnih celic sicer še ni tolikšna težava, veliko večja je pri darovanju jajčec. Ženska se mora podrediti celotnemu postopku stimulacije s hormoni, nato ji opravimo punkcijo jajčnikov. Ženske, ki se odločijo za darovanje, v resnici opravljajo veliko altruistično dejanje.

Zaradi dolgih čakalnih dob za darovane jajčne celice – trenutno je pri nas na Ginekološki kliniki čakalna doba dve leti – imajo pri nas ženske od leta 2002 tudi možnost, da na svojo željo postopek OBMP opravijo v tujini, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim stroške povrne; če gre za spontani ciklus, v višini 938,62 evra, za stimulirani ciklus pa 2.015,27 evra. Najpogosteje se ženske odločajo za odhod v Prago, kjer je čakalna doba okoli enega leta. Prvo leto se je za to možnost odločilo 37 žensk, lani pa le še 14.«
 

USPEŠNOST POSTOPKOV

Uspešnost postopkov OBMP je zdaj približno 30-odstotna na ciklus, v zadnjih dveh letih se je zvišala za dobra dva odstotka vsako leto. Pri mladih ženskah pa je uspešnost zelo visoka, po prvem postopku zanosi 35 odstotkov žensk. Po spremenjenih pravilih prihodnje leto pa pričakujejo, da bodo po šestem ciklusu zanosile praktično vse ženske. Sicer je napoved najboljša tedaj, ko ženska že v prvem poskusu razvije veliko število zarodkov, nadštevilne nato zamrznejo in jih uporabijo v naslednjih ciklusih, kar je pogojeno z dobrim programom zamrzovanja. Z vsakim nadaljnjim ciklusom pa uspešnost postopoma nekoliko upada.

Spremenjena pravila, ki naj bi se uveljavila s 1. januarjem 2008, vpeljujemo po belgijskem modelu. V Belgiji so možnost šestih postopkov uvedli leta 2003, v Sloveniji bomo prvi, ki jim sledimo, še več, belgijski model nadgrajujemo; tam ima ženska v celotnem rodnem obdobju pravico do šestih postopkov, pri nas pa bo imela po vsakem živorojenem otroku znova pravico do novih štirih postopkov. Poleg Belgije in Slovenije je za neplodne pare postopek brezplačen tudi v Franciji, Izraelu in v Grčiji.