 |
|
|
|
|
Disleksija je v Sloveniji dandanes že kar dobro
znana kot ena najpogostejših specifičnih učnih težav. Največkrat je prepoznana
kot motnja, pri kateri gre za težave pri branju, pisanju in avtomatizaciji.
Zaradi teh znakov postanejo zaskrbljeni tudi
otrokovi starši in poiščejo pomoč za premagovanje težav na področju branja in
pisanja. Zmotno pa je mišljenje, da otrok z disleksijo potrebuje prilagoditve
metod poučevanja in preverjanja znanja le pri slovenskem jeziku. Pišemo in
beremo pri večini šolskih predmetov. Včasih predmeti, kot so zgodovina,
geografija in biologija, zahtevajo še več branja in pisanja kot slovenščina. Še
najpogosteje pa se pozabi na področje matematike, saj je na prvi pogled ta
predmet videti kot popolno nasprotje zgoraj naštetim predmetom. SPOMIN V resnici je matematika res nekaj posebnega in specifičnega. Je eksaktna veda, ki od misleca zahteva hitrost in enoznačne odgovore. Matematika je lahko zelo konkretna in večinoma v vsakodnevnem življenju tudi je, a v šoli hitro postane abstraktna in simbolična. Kot taka pa od učenca zahteva dober delovni spomin. Ta je ena izmed treh komponent spomina. Predstavljamo si ga lahko kot bazo, kamor shranjujemo besede ali slike, medtem ko z njimi operiramo. Vsako poved najprej obdelamo po posameznih besedah, a jo dokončno razumemo šele, ko jo slišimo do konca. Otroci z disleksijo imajo pogosto šibkejši delovni spomin. To se pogosto odraža pri sledenju večplastnim navodilom. Ko učiteljica da navodilo: »Rešite naloge na strani 115, potem preskočite stran 116 in rešujte naprej na strani 117,« bo otrok z disleksijo rešil naloge na strani 115, nikakor pa se ne bo mogel spomniti, kaj je njegovo delo naprej. Verjetno bo gledal ali vprašal sošolca, za kar ga bo učiteljica oštela, ali pa bo kar vprašal njo in slišal očitek, da se ne koncentrira dovolj. Obe situaciji bosta za otroka zelo neprijetni.
Šibkosti v kratkoročnem in delovnem spominu se pri
otrocih z disleksijo odražajo tudi pri glasnem računanju. Če mora otrok na pamet
izračunati račun 26 + 39 (brez vizualnega vpogleda v račun), težko zadrži v
spominu vse potrebne podatke in veliko počasneje pride do končnega rezultata.
Zaradi posebnosti pri delovanju dolgoročnega spomina se bo težje naučil golih
osnovnih dejstev (tabele, formule, algoritmi) in bo imel težave pri njihovem
priklicu. Tako se težave lahko pojavijo tudi pri fiziki, kemiji in biologiji. ZAPOREDJA, VRSTNI RED, SMER Pogosto se pri osebah z disleksijo pojavljajo težave z orientacijo. Večina otrok že nekje pri petih letih loči levo in desno, kar je lahko za osebe z disleksijo večen problem. Otroci imajo lahko težave pri določevanju prostorskih odnosov (pod – nad, pred – za, znotraj – zunaj, branje zemljevidov in kompasa, ponavljanje gibalnih vzorcev za učiteljem). Nekateri zrcalno pišejo števke, obračajo števila (13 = 31) ali zamenjajo vrstni red v številu (428 = 248). Zaradi tega so večkrat neuspešni na matematičnih testih; kljub pravi rešitvi je zapis v rezultatu napačen. Težave se lahko pojavijo tudi pri zapisu števil nad 20, saj se število izgovori obratno, kot se zapiše (npr. število petindvajset otrok z disleksijo lahko zapiše kot 52, saj najprej sliši 5). Pogosto se zaplete tudi pri pisnem računanju, saj je treba pravilno podpisovati in se dosledno držati smeri računanja. Pri pisnem odštevanju lahko otrok računa tako, da vedno odšteva od večjega števila, ne glede na to, ali to število stoji zgoraj ali spodaj. Zaradi pogostih grafomotoričnih težav je pisava večja in okornejša, zato je natančno podpisovanje lahko oteženo. Težje si po vrsti zapomnijo abecedo, prav tako pa tudi telefonske številke, mesece v letu, letne čase, praznike. Mlajši otroci težko po vrsti naštejejo dneve v tednu.
Težave imajo lahko tudi s štetjem sekvenc po 2 ali
3 naprej (sploh če ne začnejo šteti z 1), še bolj pa s štetjem po sekvencah
nazaj. VIZUALNO PREPOZNAVANJE
Zaradi težav pri vizualnem prepoznavanju delajo
otroci z disleksijo že precej znane menjave črk, kot so npr. b = d, p = d, m =
n, o = a … Te težave pa se odražajo tudi pri matematiki, saj lahko zamenjajo
števko 6 z 9 ali podobne matematične znake (npr. : , % in ˚, < in >, ≤ in ≥ ),
spregledajo decimalno vejico, obrnejo ulomek (tri četrtine postane štiri
tretjine) in pri težjih izrazih ali enačbah zamenjajo npr. 2x z x². Dodatno pa
do tega lahko pride zaradi morebitnih težav z organizacijo snovi na listu ali v
zvezku. PROSTORSKO ZAZNAVANJE
Včasih otrok z disleksijo prostorsko komponento
zaznava drugače kot drugi posamezniki. Zaradi tega ima lahko težave pri
geometriji, sploh pri obravnavanju teles. Otrok vidi telo v treh dimenzijah,
narisati ga mora le v dveh, s slike pa si ga mora spet predstavljati v treh.
Včasih tako tudi težje razume pojem prostornine in površine. Težave ima lahko
tudi pri orientiranju v koordinatnem sistemu, sploh v četrtem kvadrantu, kjer
obe koordinati nastopata z negativnim predznakom. Zaradi drugačnega prostorskega
zaznavanja prav tako lahko pride do že omenjene zamenjave 2x in x² (ali podobnih
primerov). MATEMATIČNI JEZIK Otroci z disleksijo imajo pogosto težave s poimenovanjem že znanih predmetov ali vsebin. Lahko se zgodi, da za odgovor navedejo besedo, ki izvira iz iste besedne družine, pa še zdaleč ne ustreza vprašanju (npr. lekarna namesto tovarna), pri čemer bo otrok natančno znal razložiti vsak posamezen pojem. V tem primeru je ustrezneje, da preverjamo njegovo celostno znanje in se izogibamo posameznim poimenovanjem. Zaradi tega vzroka se takšni otroci tudi težje spoprijemajo z abstraktnimi koncepti (mlajši otroci: danes – jutri, levo – desno, barve; starejši pa z večjimi, težje predstavljivimi merskimi enotami – kilometri, ohmi − s kemijskimi formulami in podobno). Pogosto jim matematični jezik pomeni precej trd oreh, saj se večkrat zgodi, da en sam simbol lahko pomeni več stvari (npr. znak – lahko pomeni odštevanje, negativni predznak, znak za nasprotno število, poleg tega pa ima v besedilnih nalogah lahko nešteto pomenov: npr. so prodali, izstopili, požagali, zmanjšaj, odvzemi, razlika …). Tako lahko traja dalj časa, da bo tak otrok prišel do rešitve naloge.
Reševanje besedilnih nalog pa je sploh posebno
poglavje, saj tu nastopi tudi komponenta branja in razumevanja besedila.
Dobrodošlo je, da so besedilne naloge pisane enoznačno, vsaka nova informacija
naj se pojavi v novi vrstici, števila pa naj bodo zapisana s številkami, in ne z
besedami. Prostor za reševanje naj bo dovolj velik, po potrebi naj ima otrok na
voljo tudi karirast papir za stranske račune. Če so težave z branjem zelo
očitne, naj učitelj otroku glasno prebere nalogo, saj gre za preverjanje
razumevanja naloge, in ne branja. HITROST DELA Glede na vse zgoraj našteto in opisano nam je lahko popolnoma jasno, da bo otrok z disleksijo tudi pri reševanju matematičnih nalog počasnejši. Veliko svetovnih raziskav je pokazalo, da taki otroci potrebujejo kar 50 odstotkov več časa za reševanje nalog (tudi vseh ostalih, ne le matematičnih). Ta čas ni potreben zaradi tega, ker so se doma premalo naučili, temveč zaradi težav s procesiranjem, avtomatizacijo, percepcijo, priklicem informacij, branjem in črkovanjem. Če imajo občutek, da se jim mudi, bodo vse naloge, tudi tiste za dosego minimalnih standardov znanja, rešili slabše ali celo narobe. Zaradi neustrezne časovne prilagoditve lahko razvijejo občutek neuspešnosti in anksioznosti do določenega predmeta ali celo učitelja. Dolgotrajen občutek anksioznosti pa lahko vodi v začarani krog stresa in negativne samopodobe. Matematika je v resnici zelo uporabna stvar, pa naj končamo kot gospodinje, raziskovalci, trgovci, profesorji, mehaniki ali kot kdorkoli že. Navsezadnje je dobro znati izračunati količino popusta na razprodajah, preračunati, kateri jogurt se nam bolj izplača kupiti, čez koliko minut bo zanimiva oddaja na sporedu in za koliko evrov gremo lahko v limit. Omogočimo vsem otrokom z disleksijo, da bodo tudi sami prepoznali, razumeli in osvojili najpotrebnejše znanje matematike.
|
|
| |||||||||||||||
