NAŠI DROBIŽKI – VROČINSKI KRČI

VROČINSKI KRČI PRI OTROCIH
 KSENJA MARGUČ KIRN, dr. med.

 
Vročina je nedvomno eno izmed najpogostejših stanj, zaradi katerega starši pripeljejo otroka k zdravniku ali pa vsaj poiščejo nasvet pri njem. Pogosto pa je vročina tudi vzrok pretirane zaskrbljenosti staršev, zato si oglejmo nekaj dejstev o vročini ter vročinskih krčih.
 

POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA

O povišani telesni temperaturi govorimo, kadar izmerimo pod pazduho temperaturo nad 37,5 stopinje Celzija ali v ušesku temperaturo nad 38 stopinj Celzija. Najnižje vrednosti so navadno izmerjene zgodaj zjutraj, najvišje pa med 16. in 18. uro. Vročinska krivulja namreč po navadi posnema naravni ritem sprememb telesne temperature čez dan. Temperaturo merimo nekaj minut po tem, ko smo otroku slekli topla oblačila ali ga vzeli izpod tople odeje, oziroma nekaj minut po hranjenju, da ne dobimo lažnih visokih vrednosti telesne temperature.
 

POMEN VROČINE PRI BOLEZNI

Vročina je spremljevalec določene bolezni, in ne sama bolezen. Je eden od načinov obrambe organizma pred boleznijo, saj zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov. Vročina okrepi dejavnost tistih celic celičnega odziva, ki se borijo z bakterijami, še posebej pa z virusno okužbo. Manj znano je tudi dejstvo, da zvišana telesna temperatura poveča učinek antibiotikov in poveča vezavo železa v celice. Železo pa bakterije potrebujejo za rast, in ker ga je manj na razpolago, je tudi rast bakterij zavrta.
 

VZROKI IN POSLEDICE

Pri otrocih z akutno nastalo vročino je vzrok najpogosteje okužba, od tega so najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal in vnetje srednjega ušesa. Redkeje so vzrok povišane telesne temperature bakterijske okužbe ter reakcije na cepljenje. Vročina le redko povzroči škodljive posledice. Pride lahko do dehidracije zaradi povečane izgube tekočine pri znojenju, do glavobola, pospešenega delovanja srca … Le malo otroških bolezni pa starše tako zelo prestraši kot pojav vročinskih krčev. Kasneje starši pogosto povedo, da so imeli občutek, da bo otrok umrl.
 

VROČINSKI KRČI

Vzrok vročinskih krčev je sočasno in nekontrolirano proženje možganskih živčnih celic. Po mehanizmu nastanka, pa tudi po klinični sliki, so zelo podobni epileptičnim napadom. Velika večina vročinskih krčev mine sama po sebi v nekaj minutah in ne pusti posledic. Vendar pa se vseeno razlikujejo po nekaterih značilnostih. Vročinski krči se namreč pojavljajo med šestim mesecem in šestim letom starosti. Po tej starosti navadno spontano izzvenijo. To naj bi bilo povezano s postopnim zorenjem živčnega sistema, ki z dozorevanjem postaja odpornejši proti neurejenemu proženju možganske aktivnosti.

Vročinski krči nastanejo pri porastu telesne temperature nad 38,5 stopinje Celzija. Žal so pogosto prvi znak otrokove bolezni. Telesna temperatura namreč posebej pri otroku naraste zelo hitro, posebno v začetku infekcijskega obolenja. Kadar porast temperature zaznamo pri otroku, ki je enkrat že imel vročinske krče, mu začnemo zniževati temperaturo prej kot pri drugih otrocih, že pri 38 stopinjah Celzija.

Samo do 5 odstotkov vseh otrok dobi vročinske krče. Vsaj enkrat se vročinski krči ponovijo pri eni tretjini otrok. Večkratnih ponovitev je manj, do 10 odstotkov. Verjetnost ponovitve je večja, če ima otrok sorodnike, ki so že imeli vročinske krče, pri otrocih, ki so imeli vročinske krče v prvem letu starosti, in pri otrocih z motnjo v umskem in gibalnem razvoju. Večja je tudi pri otrocih, ki obiskujejo vrtec (zaradi večje izpostavljenosti okužbam).
 

KAKO UKREPATI PRI VROČINSKIH KRČIH?

Pomembno je obvarovati otroka pred poškodbo med krči. Namestite ga v bočni položaj, odstranite predmete v okolici, slecite ga in obložite z mlačnimi obkladki. V zadnjik mu vstavite zdravilo proti vročini v obliki svečke, ničesar mu ne dajajte v usta. Pokličite zdravnika!

Starši, katerih otroci so že imeli vročinske krče, dobijo od zdravnika ob prvem pojavu vročinskih krčev natančna pisna in ustna navodila, kako naj ravnajo ob morebitni ponovitvi krčev, in tudi recept za rektiolo diazepama (zdravilo proti krčem, ki ga, če se krči ponovijo in če trajajo več kot dve minuti, iztisnejo v otrokovo ritko). Še enkrat pa velja poudariti, da je predvsem pomembno znižati otroku telesno temperaturo.
 

ZNIŽEVANJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE

Otrok z vročino potrebuje predvsem več tekočine (okrog liter in pol dnevno). Pomembno je, da pije večkrat dnevno po malem. Pokrit naj bo le z rjuho, ne s težko odejo. Ko temperatura naraste čez 38,5 stopinje Celzija, merjeno pod pazduho, je čas, da otroku znižamo telesno temperaturo. Pri otrocih, ki so enkrat že imeli vročinske krče, in pri tistih s srčnimi obolenji začnemo zniževati temperaturo že pri 38 stopinjah Celzija, merjeno pod pazduho. Pred začetkom zniževanja temperature z zdravili odstranimo tople odeje in oblačila, znižamo temperaturo v sobi na 21–22 stopinj in jo prezračimo.

Zelo učinkovit način nižanja telesne temperature so mlačni ovitki telesa – v mlačno vodo namočimo brisače, pleničke in vanje ovijemo otroka – ali pa mlačne kopeli. Otroka položimo v prijetno toplo kopel, kjer ima voda približno 38 stopinj, nato pa jo z dodajanjem hladne vode v petih minutah ohladimo do 32 stopinj. Otroka hladimo 5–10 minut, če pa ga začne tresti mrzlica ali če močno joka, prenehamo hladiti.

Poleg mehanskih načinov ohlajevanja uporabljamo za zniževanje povišane temperature še zdravila. Zdravilo za zniževanje povišane temperature je paracetamol, in to pri vseh starostnih skupinah. Uporablja se v obliki svečk ali sirupa, za starejše otroke tudi v obliki tabletk. Priporočeni odmerek je 15 mg na kilogram telesne teže otroka, in sicer na 4 do 6 ur. Acetilsalicilno kislino uporabljamo le pri otrocih, starejših od 12 let, sicer lahko pride do poškodb jeter in osrednjega živčevja (Reyev sindrom). Pri večini nenevarnih stanj bo povišana telesna temperatura s pomočjo zgoraj opisanih ukrepov izzvenela.
 

OTROK IMA POVIŠANO TEMPERATURO. KDAJ K ZDRAVNIKU?

V nekaterih primerih je lahko vročina znak hujše bolezni.

Takoj je treba k zdravniku v primeru:

– zmedenosti otroka;

– trdega vratu, občutljivosti za svetlobo;

– močne vzdražljivosti;

– bolečine v enem od sklepov, pordelega in oteklega sklepa, lokalizirane bolečine v predelu kosti;

– zavračanja tekočine in dehidriranosti, motnje v odvajanju urina;

– težkega dihanja s pomodrelimi ustnicami;

– kadar gre za otroka, mlajšega od treh mesecev;

– kadar gre za otroka, mlajšega od dveh let, ki ima vročino več kot 24 ur in nima znakov prehlada ali driske;

– vročine, ki traja več kot tri dni;

– pri vročinskih krčih.